Chuck D in Lars Ulrich »Napster- pro in contra«

RAZMIŠLJA: MATJAŽ VITEZ

Z digitalizacijo zvočnih in video zapisov se je pojavila tudi možnost enostavnega in hitrega kopiranja takih datotek in razširjanja po svetovnem medmrežju. Brez posebne organizacije in zbiranja na točno določenem mestu je bilo iskanje takih datotek zelo oteženo, če ne že skoraj nemogoče.

Zato je leta 1999 Shawn Fanning, študent bostonske Univerze ustanovil Napster, verjetno prvi »streamer«, ki je omogočal iskanje in snemanje (download) datotek na enem mestu. Sistem je deloval s pomočjo več serverjev, ki so bili povezani med seboj, da bi zagotovil kar največjo pretočnost podatkov. Seveda je povzročil pravi bum med uporabniki spleta, ki so nenadoma ugotovili, da do svoje priljubljene glasbe lahko pridejo brezplačno s preprostim klikom na miško.

Nekateri glasbeni izvajalci so kmalu ugotovili, da se bo to neizogibno in konkretno poznalo tudi pri prodaji in so začeli vlagati tožbe proti ustanovitelju Napsterja.

Obravnavani članek je nastal kot zvočni zapis ameriške oddaje Charlie Rose Show, ki je gostil Larsa Ulricha - bobnarja in soustanovitelja skupine Metallica in ChuckDja, ustanovitelja rap skupine Public Enemy. Ulrich je zastopal nasprotnike Napsterja, ChuckD pa njihove podpornike. Zanimivost je ravno v tem, da sta oba glasbena avtorja in izvajalca in sta se znašla na nasprotnih bregovih glede fenomena Napster.

Na začetku oddaje je voditelj Charlie Rose izpostavil dejstvo, da je Metallica poskušala doseči blokado dostopa do Napsterja kar več kot 300 tisočim oboževalcem njihove skupine, ki so sneli nekaj glasbenih naslovov Metallice. Ulrich se brani, da so želeli zgolj vzpostaviti nadzor nad kopiranjem originalnih posnetkov, čeprav so obiskovalce njihovih koncertov prav spodbujali, naj s seboj prinesejo snemalne naprave in snemajo njihovo izvajanje na kraju samem. Rose mu ugovarja tudi s tem, da ljudje že od sredine 1960. let lahko glasbo, ki jo predvajajo radijske postaje, doma posnamejo na magnetne trakove. Ulrich odvrne, da ga moti predvsem dejstvo, da s snemanjem z interneta, uporabniki pridejo pravzaprav do originalnih master posnetkov, kakršne dobijo z nakupom originalnega Cdja. To pa je, po njegovem, sporno z vidika intelektualne oz. avtorske lastnine in se sprašuje, če se bodo ljudje ustavili samo pri glasbi. Z nadaljevanjem takega trenda, se bo v prihodnosti enako zgodilo z vsem avtorskim delom: literaturo, fotografijo, filmi itn.

In ravno zato, pravi Ulrich, se je treba upreti takoj in svari ustanovitelje Napsterja, da se bodo spravili nadnje ljudje z globokimi žepi, ki si lahko privoščijo drage tožbe, čeprav vseskozi zatrjuje, da mu v vsej zgodbi sploh ne gre za denar ampak samo za nadzor nad originalnimi posnetki, kot avtorskim delom.

V nadaljevanju pogovora se vključi tudi ChuckD in zagovarja stališče, da razvoja tehnologije pač nič in nihče ne more zaustaviti in da se bodo stvari tudi v prihodnje razvijale pa čeprav ne vedno v smeri želja posameznikov. Pojav Napsterja vidi predvsem kot priložnost za preboj neuveljavljenih avtorjev, ki se lahko s pomočjo spleta predstavijo kar najširši javnosti, brez izdatne finančne pomoči založb in sponzorjev. Ulrich se s tem načelno strinja in predlaga možnost vplivanja na to, ali se tvoja glasba pojavi na spletu ali ne. ChuckD nadaljuje, da po njegovem mnenju pojavi, kot je Napster, prej vplivajo na povečanje prodaje, kot na upad, saj večina pravih oboževalcev potem še raje kupi originalen CD in/ali obišče njihov koncert.

Ulrich se nato obregne še ob motive, ki vodijo ljudi, ki se ukvarjajo s pojavi, kot je Napster in trdi, da v teh časih prav nihče več ne naredi ničesar zastonj in da so gotovo v ozadju neki apetiti nekih pohlepnih investitorjev, ki samo čakajo svoj trenutek za zaslužek, ki se bo meril v milijonih dolarjev. In prav to mu gre v nos, saj se mu ne zdi pošteno, da na njihov račun služi nekdo, ki ni vanje vložil niti dolarja, medtem, ko sami vlagajo v produkcijo, posprodukcijo in marketing in se na koncu obrišejo pod nosom.

ChuckD še vedno zagovarja stališče »Power to the People« in omeni še to, da nekaj zagnanih zanesenjakov v silikonski dolini iz čistega veselja razvija programsko opremo za podporo MP3 datotekam (op. leta 2000) in da je pojav Napsterja v resnici samo vrh ledene gore, ki se krepi praktično iz minute v minuto.

Pričujoča tema se mi zdi izredno zanimiva tudi zato, ker se bomo tudi na naši profesionalni poti srečevali s problemom intelektualne lastnine. Ob tej razpravi pride pravzaprav do navzkrižja interesov, saj kot internetna generacija pričakujemo neomejen dostop do vseh vsebin, ki so na voljo na spletu, po drugi strani pa gojimo neko lastniško razmerje do del, ki nastanejo s pomočjo naših sposobnosti in vloženega dela. Ob poskusih kopiranja ali kraje idej se počutimo izdane in prevarane.

Z nekajletno distanco od obravnavane razprave se pravzaprav izkaže, da sta imela oba udeleženca prav in da se dogaja ravno to, kar sta napovedovala. S primerjavo podatkov o prodaji originalnih nosilcev zvoka in slike pred desetimi leti in zdaj ugotavljajo, da je prodaja v Sloveniji upadla za kar stokrat in za uspeh si lahko šteje izvajalec, ki je pri nas prodal npr. 300 CDjev. Vsa dejstva kažejo na to, da izvajalci s prodajo plošč nikakor ne morejo več računati na vsaj približno take zaslužke kot nekoč, zato je glavni vir prihodka postalo nastopanje v živo. Tudi bajne pogodbe z založbami so postale del preteklosti, saj si nihče ne upa več tvegati neposrednega spopada z nezadržnim razvojem tehnologije.

Po dostopnih podatkih se prek spleta na dan izmenja na stotine milijonov MP3 datotek, vendar se zakonodaja obrača v smeri legalne dostopnosti teh datotek za minimalno odškodnino (npr. 1 dolar za posamezni naslov) in v tem primeru bo vsakdo dvakrat premislil, preden bo pod grožnjo astronomskih kazni s spleta snel 300 pesmi, ki jih ne bo poslušal nikoli.


Viri:

http://www.youtube.com/watch?v=9dPoYwkx0LY intervju

http://en.wikipedia.org/wiki/Napster

Žurnal št.37/07

OBVEZNO DELO NA ŠTUDIJSKIH TEKSTIH

Dobrodošli/e na blogu predmeta "Teorije in prakse medijev in komuniciranja." V prihodnjem študijskem letu bo to virtualni dom naših razprav o temah, ki jih bomo obdelovali na samih predavanjih in tekstih-vaši obvezni literaturi.

Služil nam bo kot alternativni in dopolnjujoči medij predavanjem, preko katerega bomo razpravljali o sprotnih refleksijah za katere nam bo morda na samih predavanjih zmanjkovalo časa. Blog pa predstavlja tudi drugačno naravo razprave, saj misli, ki jih v neposredni komunikaciji včasih ne moremo tako hitro oblikovati lahko na tem mestu premišljeno in z distanco časa izrazimo. Naš študijski blog predpostavlja redno argumentirano pisno (in vizualno) refleksijo študijskih tem. Za vsako argumentacijo pa je potrebno določeno znanje, ki bo v tem primeru temeljilo na predavanjih, tedenskem študiju obvezne literature ter refleksiji vsakodnevnih komunikacijskih in medijskih praks.

Razmišljanja o predelani literaturi bo vsakdo izmed vas po naprej določenem vrstnem redu objavil na tem blogu, celoten razred pa bo seveda vabljen k redni razpravi v prostoru za komentarje.

V prvi polovici vašega blog prispevka je potrebno povzeti preštudirani tekst. Druga polovica pa je namenjena vaši osebni refleksiji, komentarju, kritiki in osebni teoretski izpeljavi.

Blog aplikacija omogoča v glavnem prostoru za objavo ( "main post") tudi objavo vizualij, kar je za nas praktično in pomembno.

Za morebitna vprašanja ali ideje uporabite prostor za komentarje ali pa jih postavite na samih predavanjih.

Za začetek preglejte seznam linkov na desni strani, ki pa ga bomo s časom (skupaj) še razširili.

Na desni strani najdete povezavo s spiskom obveznih tekstov. Vsak si naj do 16.10. izbere tekst, ki ga bo predelal in nanj napisal kritično refleksijo kot obvezni del objavljanja na študijskem blogu. Vaša dela mi morate redno pošiljati do najkasneje vsakega četrtka ob 20h po elektronski pošti na -oliver AT memefest.org-. V kolikor nekdo ne opravi dela v terminu kot je na vrsti to NE POMENI, da se celotni proces ustavi.
Spisek izbranih tekstov bomo skupaj pregledali na predavanju v prihodnji torek. Vse tekste najdete v naši knjižnjici.
Lepo vas pozdravljam, dr. Oliver Vodeb