Richard Hawkins, "The Selfish Gene"

RAZMIŠLJA: ANŽE PINTAR

opombi:

1. besedo MEME sem sklanjal po I. moški sklanjatvi, končnice sklanjatev sem od besede meme ločil s /

2. ker nisem našel ustreznega prevoda za besedo "replicant" sem jo nadomestil kar z izrazom "replikant", čeprav ga v SSKJ ne najdemo
________________________________________________

Če obstaja dober razlog zaradi katerega lahko domnevamo, da je človek edinstvena oblika življenja je odgovor verjetno povzet z besedo "kultura". Kulturni prenos je genetskemu podoben v tem, da daje povod neki novi obliki evolucije.

Vendar pa kulturni prenos ni edinstven človeku. Najboljši primer nečloveške življenjske vrste je opisal P.F. Jenkins pri razlagi petja ptice "saddleback" z otokov Nove Zelandije. Ptičje samce je bilo mogoče organizirati v skupine v katerih so samci sosednjih ozelmej peli enako pesem. Jenkins je pri primerjavi petja očetov ter sinov opazil, da se vzorci ptičjega petja ne podedujejo genetsko, vendar jih mladi samci z imitacijo prevzemajo od svojih teritorialnih sosedov. Občasno je bil Jenkins priča "iznajdbi" nove pesmi, katera je nastala po naključju pri imitaciji stare. V mnogih primerih se je nova variacija pesmi prenesla na mlade samce in tako se je razvila nova skupina pevcev. Jenkins izvore novih oblik petja navaja kot "kulturne mutacije".
Kljub drugim živalskim primerom pa je človeška vrsta tista, katera lahko resnično pokaže česa je zmožna kulturna evolucija. Jezik, moda, obredi, navade, umetnost, arhitektura, inženirstvo, tehnologija,... V zgodovinskem času se vsa ta področja razvijajo na način, ki deluje kot pospešena genetska evolucija, vendar z njo pravzaprav nimajo ničesar. Hawkins prizna, da imajo biologi idejo o genetski evolucij tako globoko vraščeno, da pozabljajo da je le ena od mnogih možnih vrst evolucij.
Za razumevanje evolucije modernega človeka je potrebno izključiti gene kot osnovo idej o evoluciji. Darwinizem je preobsežna teorija, da bi jo lahko omejili zgolj na gene. Če obstajajo načela biologije, ki naj bi imela istovrstno univerzalno veljavnost je to zagotovo zakon, da vsako življenje skrbi za svoj obstoj s kopiranjem bitij (entitet). Na našem planetu so ti "replikanti" geni, DNK molekule.

MEME
Hawkins je mnenja, da se je pred kratkim na našem planetu pojavil še en replikant, ki se je razvil iz juhe (soup) kateri pravi človeška kultura. Novi replikant je poimenoval meme, izhajajoč iz grške besede "mimeme" (imitacija). Kot primere meme/ov navaja skladbe, ideje, fraze, modo, način izdelave loncev, obokov, itd... Meme se razmnožuje v meme bazenu (meme pool) s preskakovanjem iz možganov v možgane. Proces pri katerem meme preskakuje iz možganov v možgane imenujemo imitacija. N.K. Humphrey je povzel, da moramo meme obravnavati kot živeče strukture in ne le v metaforičnem in tehničnem smislu. Meme "okuži" možgane v prid lastnega razmnoževanja tako kot virus okuži genetski mehanizem gostiteljeve celice. Meme se dejansko fizično realizira neštetokrat kot struktura v živčnem sistemu.
Vrednost preživetja meme/a v meme bazenu izhaja iz njegove velike psihološke privlačnosti. Tematika Boga je še vedno aktualna, saj zagotavlja površinsko mogoč odgovor na naša globoka in nemirna vprašanja o obstoju. Bog v okolju, katerega zagotavlja človek obstaja kot meme z visoko vrednostjo preživetja.
Prav tako kot nekateri geni, se tudi vsi meme/i ne razmnožujejo enako uspešno. Kvalitete, ki omogočajo visoko vrednost preživetja meme/ov so: dolgoživost (longevity), plodnost (fecundity) ter natančnost kopiranja (copying-fidelity). Dolgoživost katere koli meme kopije je relativno nepomembna. Plodnost je veliko bolj pomembna kvaliteta določene kopije. Le-ta je odvisna od tega, kako jo bo sprejela določena množica posameznikov. Nekateri meme/i doživijo blesteč a kratkotrajen uspeh, širijo se hitro vendar v meme bazenu ne trajajo dolgo. Primer kratkotrajnega meme/a je popularna pesem ali stil ženskih čevljev. Spet drugi meme/i, kot npr. židovski religiozni zakoni, se razmnožujejo še tisoče let naprej, predvsem s pomočjo zapisov. Sprva se zdi, da meme/i niso replikanti, kateri bi se natančno kopirali, saj so subjekt neprestane mutacije in mešanja. Vsakič ko slišimo kako idejo jo predelamo po svoje, spremenimo poudarke ter jo spojimo z idejami drugih ljudi, tako nastajajo alternativne oblike. Pri tem se prenos meme razlikuje od genskega prenosa, kateri zahteva kopiranje vseh ali pa pač nobenega gena.
"Ideja-meme" je lahko definirana kot entiteta, ki se je zmožna prenesti iz določenih možganov v druge. Meme neke teorije je torej tista bistvena osnova ideje, katero imajo skupno vsi možgani, ki to teorijo poznajo. Razlike v katerih ljudje predstavijo to teorijo torej, po definiciji, niso del meme-ov.
Meme bi lahko označili za "sebične" ter "neusmiljene", saj se morajo za nadvlado vplesti v tekmovanje med seboj. Omejena dejavnika, katera sta tudi objekta velike kompeticije med različnimi meme/i sta spominski prostor ter čas, ki je verjetno bolj pomemben od prvega. Kadar meme prevlada pozornost človeških možganov, mora to storiti na račun drugih tekmovalnih meme/ov. Druge ugodnosti za katere meme/i tekmujejo med seboj so televizijski in radijski čas, billboardi, kolumne v časopisih, police v knjižnicah,...
Hawkins je za primer sestava prilagojenih meme/ov navedel organizirano cerkev s svojo arhitekturo, obredi, zakoni, glasbo, umetnostjo in zapisano tradicijo.
Kot del religioznega meme sestava je Hawkins navedel vero, katera pomeni slepo zaupanje v pomanjkljive ali odsotne dokaze. Nič ni bolj smrtonosnega za meme kot težnja po dokazih. Meme slepe vere svoj obstoj zavaruje z nezavedno preprečitvijo racionalnega povpraševanja. Zgodba o nejevernem Tomažu ne obstaja z namenom, da bomo občudovali Tomaža, temveč bomo v primerjavi z njegovo nevernostjo občudovali ostale apostole. Slepa vera opraviči vse. Slepa vera lahko predpiše da mora človek, kateri veruje v drugega boga ali drugače časti istega boga, umreti. Meme slepe vere imajo svojevrsten, neusmiljen način širjenja. To velja za patriotsko, politično ter religiozno slepo vero.
Meme/i in geni pogosto podpirajo drug drugega, vendar si včasih lahko pridejo v nasprotje. Celibat ni gensko podedovan, saj je v genskem bazenu obsojen na propad. Kljub temu pa je meme celibata lahko uspešen v meme bazenu, odvisno od tega koliko časa ljudje porabijo za aktivno prenašanje na druge ljudi.

Po naši smrti ostaneta dve stvari, katere lahko zapustimo: geni in meme/i. Ker se geni pri vsaki reprodukciji razpolovijo, ostane po treh generacijah le še zanemarljiv del naših genov, torej je nesmiselno iskati nesmrtnost v spolnem razmnoževanju. Naš doprinos svetovni kulturi v smislu velikih idej, skladb, pesmi, umetnosti, izumov pa lahko nepoškodovan živi mnogo dlje, ko se bodo naši geni razgradili v skupnem genskem bazenu.
Hawkins je ob koncu izpostavil bistvo, da moramo biti jasni o čigavem preživetju govorimo, ko omenjamo evolucijo kulturnih lastnosti ter njihovo vrednost preživetja. Biologi so še vedno navajeni iskati prednosti na genski stopnji, ne pomislijo pa, da so se lastnosti kulture razvile pravzaprav zato, saj razvoj koristi kulturi sami.
Vse kar je pomembno je, da so možgani sposobni imitacije, nato bodo meme/i razvili izkoriščanje zmožnosti možganov do konca.
Sebičnih genov in meme/ov ne moremo predvideti, saj so nezavedni, slepi, replikanti. Dejstvo njihovega kopiranja je v tem, da težijo k evoluciji kvalitet, katero lahko imenujemo "sebično". Četudi sprejmemo najbolj temačno stran in rečemo, da je individualni človek v osnovi sebičen in ni sposoben kančka altruizma, nam naše zavestno predvidevanje prihodnosti omogoči, da se rešimo pred najbolj sebičnimi izgredi slepih replikatorjev. Kljub temu, da smo zgrajeni kot mehanizem genov in razviti kot meme stroji, imamo svojo mentalno moč, ki nam omogoča upor proti našim lastnim stvarnikom.
________________________________________________

Glede na to, da je bila zadnja edicija "The Selfish Gene" Richarda Hawkinsa izdana leta 1989, bi danes lahko poleg patriotske, politične in religiozne slepe vere izpostavili tudi družbenoekonomsko slepo vero; slepo vero kapitalizma. Kljub temu, da nismo bili priča eksplicitnim bombnim napadom podpornikov in glasnikov kapitalizma, križanju nasprotnikov tajkunov ali "križarskemu" pobijanju "nevernikov" v imenu lobijev pa lahko rečemo, da kapitalizem posredno vpliva na propad malega človeka, pri čemer mu sam pušča prosto pot.
Svet se nam še nikoli ni zdel tako (pre)poln možnosti in ugodja, ki nam ga ta zemeljski paradiž ponuja. Z odprtimi rokami slepo sprejemamo novosti in novice za katere bi lahko rekli da nas osrečujejo v tolikšni meri kolikor se jim prepustimo. S tem si sive eminence odpirajo proste poti do uresničitev svojih sebičnih načrtov, medtem ko nas kot prvo polnijo z množico nepomembnih informacij, katere nam dajejo občutek zadoščenja, po drugi strani pa nam odžirajo čas za premišljevanje o pomembnejših problemih z lastno glavo.
Rekel bi, da je kapitalizem formacija, ki temelji na čim večjem in hitrejšem ustvarjanju in izmenjavi meme/ov pri kateri je dolgoročnost zelo zanemarljiva, saj pravzaprav deluje na čim krajši vrednosti. Hitreje se novi meme/i ustvarjajo in menjavajo, večji je dobiček. Največ pomena bi pripisal plodnosti, saj v je v ultimativni doseg te kvalitete vloženega največ truda - od raziskav obnašanja človeka, do skeniranja možganov, tržnih statistik, ipd.... Kvaliteta točnega kopiranja tu nima večjega pomena. Glaven je dobiček, večje filozofije ali globje ideje bi tu verjetno težko zasledili.

Ob iskanju odgovora čigavemu preživetju koristi kulturna evolucija, se mi trenutno zdi le, da počasi drsimo proti vrhu kritične točke, kljub temu pa vem, da je moje razmišljanje o trenutnem stanju enako kot razmišljanje nekoga, ki se je leta 1968 spraševal o kulturi šestdesetih let prejšnjega stoletja. Če smo se res znašli v začetku propada kulture in če je vsaka kultura res ciklična ter že v začetku obsojena na propad, lahko teorijo, da je kulturna evolucija koristna njej sami zavržemo. In četudi mogoče kulturna evolucija ne vpliva na preživetje genov, pa zagotovo vpliva na spremembo le-teh. S tem mislim, da se naše telo počasi spreminja, če ne zaradi prehrambenih navad in estetskih vzorov pa verjetno vsaj zaradi kulturnega mešanja.

V današnjem času ni nič pretirano novega, apokalipsa se je napovedovala že mnogo stoletij pred nami a svet stoji še danes. Človeka še vedno kljub vsej napredni tehnologiji in psiholoških raziskavah pestijo isti strahovi in problemi. Tudi jaz sem mnenja, da imamo svoje mentalno orodje s katerim se lahko rešimo te zone resničnostnih šovov, nakupovalnih mrzlic in nepotrebnih virtualnih svetov. Mislim, da smo že preveč podlegli mentalno manj napornim meme/om, ki nam prinašajo kratkotrajne užitke. Sprememb celotnega sistema ne moremo le zahtevati ampak se moramo vanje tudi aktivno vključevati. Seveda je potrebno začeti pri sebi in spremeniti svoje vrednote. Nato sledi imitacija.

Anže Pintar

London 8.1.2010