Najprej naj začnem, da je težje. Težje kot je videti na prvi pogled in predvsem ni tako splošno. Že ko prebereš sam naslov veš o čem bo tekla beseda in vse skupaj se ti zdi nekako samoumevno. Če pa se spraviš v podrobnosti (tu jih je bilo le par strani), ugotoviš da je analiza in razčlenjevanje stvari precej zahtevnejše delo, sploh če želiš biti nadvse korekten. In prav tako je s samim oblikovanjem. Lahko se stvari lotiš (iz strani oblikovalca) precej na splošno, torej dobiš neko 'nalogo' in jo začneš graditi na prvih asociacijah ki ti padejo na pamet. Vendar kdo si, da bi sodil? Oziroma, ali veš dovolj, da smeš ustvariti nekaj brez 'prave' podlage?
Prave? Pravilno? Kaj je pravzaprav sploh pravilno? Sam avtor pove, da je na področjih kot so umetnost, politika, kultura težko govoriti o tem kaj je prav in kaj ne. Grafično oblikovanje je precej resnejše in predvsem odgovornejše delo kot si nek posameznik mogoče predstavlja. Pa ne zaradi vsega likovnega znanja in obvladanja določenih orodij kot so računalnik in grafični programi itd. Ni zgolj asociativno induvidualno izražanje neke ideje oz. raje informacije temveč je pravzaprav vzgajanje družbe in ustvarjanje kulture v nekem prostoru. Predvsem v današnjem prostoru, ki je zasičen z neštetimi 'nepomembnimi' informacijami.
Vendar bi tu izpostavila še eno vprašanje: kaj pravzaprav je grafični oblikovalec? Predpostavljam, da je osnovna motivacija posameznika, da postane oblikovalec, predvsem neka likovna ali pač izrazna nadarjenost, ki pa v večini primerov (lahko se motim) izvira iz samega sebe. Torej izražanja sebe. Lahko pa ima le svoj način izražanja. Vprašanje je: koliko se je obliovalec 'dolžan' ukvarjati s teorijo nasploh ali je pač le kreativec, ki zna upravljati z določenimi orodji in likovni jezik. Pa vendar je tudi likovni jezik osnovan na percepciji človeka in s tem družbe. Trenutno obstoječe, ki pa se je razvila iz preteklosti oz. preteklih obdobij. Torej je nujno potrebno, če želi biti konsistenten v času in prostoru v katerem deluje, da le tega dobro pozna. Tu govorim predvsem o semiotiki, ki jo posameznik/oblikovalec že pozna in jo hkrati spoznava in odkriva skozi čas, glede na modo, trende ipd.
Mislim, da je v prvi vrsti najpomembnejša vrednota oblikovalca ali pač avtorja, izoblikovano mnenje. Etika, morala. Kdorkoli se misli ukvarjati z mediji MORA imeti izoblikovane vrednote in verovanja. Le ta pa ne more biti izoblikovana iz principov, strahu ali celo zato, da bi imeli le lastno korist ali potrditev. Vrednote se oblikujejo na podlagi lastnih izkušenj in okolice, družbe in kulture. In tu je potrebno precej vedenja in hkrati teroije v smislu argumentacije pro in contra. Kajti šele z širino lahko zreduciraš stvari na manjše segmente, za katerimi stojiš in ki s časoma oblikujejo osebnost. Saj kot sem že omenila, grafično oblikovanje ni zgolj vizualizacija in podajanje neke informacije, temveč predvsem danes na njem sloni cela prihodna kultura. Ki pa je sestavljena iz ljudi, družbe, ki absorbira pač tisto kar jim ponudiš in po večini ne ocenjuje kakovosti temveč bolj inovativnost ter ne išče znanja temveč informacije. In če bomo v medijih dopuščali takšno posploševanje se lahko upravičeno sprašujemo, kakšne bodo (in so že) vrednote in s tem kakovost življenja.
In grafični oblikovalci, kot nekakšni katalizatorji med naročnikom (torej kapitalistom) in ciljno skupino oz. družbo, ne smemo dopuščati, da se za ceno profita še naprej 'poneumlja' maso ljudi.
Malo naivno verjetno, vendar upanje umre zadnje.
Posts
17 comments:
Mase ljudi bodo vedno neumne a.k.a. naivne, kot tudi resnica ne bo nikoli samo ena. Ze sedaj ko komentiram se lahko strinjam, lahko pa zrusim teorijo. Odvisno od mojega razpolozenja.
Nasa naloga, kot oblikovalec, je pripraviti ljudi, da uzivajo v vescosti interpretacije, kot je rekel prof. Kreft. Najbolj smesno mi je seveda pogost pristop k 'resevanju sveta' z oblikovanjem, da oblikovalci naredijo ponavadi za tistih 5 ljudi, ki so ze itak spreobrnjeni in potem si cestitajo ces: To je pa res super delo. In ponavadi se to estetsko gledano ni. Kaj pa ostali ljudje, ki se vedno zivijo v lazi? Whatever. To je pac ful deep in ne stekajo.
Glavno je da se zapusis, gledas soncni zahod in si mislis: Ojoj, kam gre ta svet..skurcas vse kar je..potem pa skocis hitro na en burek, se zadnji cikec potem pa spat.
Kaj hocem povedati: Vsi mamo svoje napake, nihce naj mi ne ocita da tankam bencin, jem v McDonaldsu ali pa fotografiram predsednika, zraven pa mi kadi njegov tretji cik z usnenjim pasom in Nike supergami. Kljuc je v tem, kaj kdo dela se na lastno pest in ne kaj dela takrat, ko sluzi vsakdanji kruh.
Na kratko: Prevec posplosen clanek, da bi lahko zavzel neko stalisce do njega...v teoriji sicer zveni pravljicno in vsi k temu stremimo, vendar nekateri ne zapustimo Zemlje:)
Tendenca same kulture nas vodi v skrajnosti, zlata sredina sploh ni zlata, celo nedoločljiva je, pa kamorkoli okrog sebe se obrnemo.
Kvaliteta življenja?
Vodena posledica medijskega prostora.
Kakšno odgovornost pa ima tukaj oblikovalec?
Mislim da ravno tolikšnjo kot tišlar, ki je še enkrat kolo izumil in ga šel prodajat na sejem, samo da ima to kolo eno špriklo več kot jo je imelo prejšnje, pa še kolajno za izum je dobil. 1:0 za tišlarje.
Ti pa kot dizajner njemu prodaš celostno podobo, pa cel koncept oglaševalske kampanije, čez dva tedna pa mu firma propade, ker ga je keš prevzel, je pač ful preveč zaslužu. 1:1
Halo?
Kdo se sploh mora spreobrniti? Oblikovalci ali publika? Mi pa itak že vemo, ker smo pa raziskavo delal, kaj bo pa folku padlo v oči, pa se bo ful prodajal. Potem gremo pa v mečkator pa kupmo kilo pralnega praška valjda z obupnim logotipom, opere pa, ker je soseda povedala da opere.
Kje je pa sedaj etika?
Potemtakem bi vsi morali kupovati Rolls royse pa Dunhill pa Guccija,
iz skrajnosti v drugo skrajnost, ne obsojam tišlarja, oblikovalca, sosede ali pa sejmišča, živimo pač v okolju, ki ni nič drugega kot razplastena balkanska "institucija". S tem kažem na cel svet, ne samo na nas. Pač ni vsak rojen za to kar dela.
Odgovornost oblikovalca je največkrat prikrita za tišarji in prodajalci pralnih praškov.
Vsi, ki komentirate se podpisujte z imenom in priimkom!! Oliver Vodeb
V pomoč nadaljni razpravi in dodatni osvetlitvi problematike
postam tukaj povzetek Soarjevega teksta:
"Theory Is a Good Idea: The Resistance to Theory in Graphic Design Criticism, History and Practice
The resistance to theory evident in some talking and writing about design may actually serve to mask implicit theoretical biases. These biases can be signaled by terms such as "common sense" and "real language," or by the blanket dismissal of "-isms" and "academic-speak." Yet an aversion to overt intellectual engagement can only have a detrimental impact on the advancement of graphic design as something more than just one among many anonymous cultural industries. Advancement will actually depend on the overt engagement of theoretical ideas from outside sources--ideas whose value cannot be assessed by their perceived usefulness as part of the designer's conceptual toolbox."
Za še dodatno osvetlitev pa link k spletni enciklopediji "Wikipedia" in razlagi pojmov:
- Teorija in
- Argument
http://en.wikipedia.org/wiki/Theory
http://en.wikipedia.org/wiki/Argument
hja
odvisno od okoliscin... eni zivimo v vati, spet drugi tam,kjer otroci poskrbijo, da nam je udobno in kar se da mehko, vsi pa smo del sistema, ki temelji na tem, da je njegov edini smoter dobicek in ne clovek.
Glede oblikovalca in njegove naloge kulturnega posrednika, etika in odgovornost pri njegovem delu....
to so zame pomembne besede, ki jih vsi zlorabljamo, da izpade, da vsaj kao mislimo in se zavedamo katastrofalnih posledic pankapitalisticne hegemonije, katere pa smo vsi del. Vprasanje je ali bi sistem hitel s svojo rusilno mocjo se naprej ce bi izstopili? Hja to ne vem, mislim, pa da bi mu blo cist okej brez nas nadleznih music, ki neki tezimo in sploh ne stekamo, da se dobe tretjega stroja ne da spodkopati, kajti ona bo samo sebe tako, da bo uvedela novega, cetrtega. in vse bo slo naprej proti koncu...koncu clovestva, potemtakem.
Kaj ima oblikovalec s tem, je po moje to, da sam presodi, v kakasno smer, bo drvel njegov cilj, njegov poklic kulturnega prenasalca medijske kuge poneumljanja. Super bi bilo, ce bi si, tako kot so si umetniki v renesansi pridobili visji status kot samo obvladovalci obrti, tako bi naj mi -oblikovalci(bodoci) delali na tem, da ne bi bili samo goli izvajalci narocnikovih blodenj v obliki novega trendi kula, ampak bi jih skusali izobraziti, zakaj se skusamo osamosvojit in zakaj nocemo biti zgolj izvedbeniki -zato ker mislimo, ker nas ta posastna kuga vlece v depresijo, zato ker vemo, da to kar delamo NI KUL. kako pa od tu dalje pa je stvar oblikovalca samega in njegovega razumevanja etike in odgovornosti. Če bos delal korporativne identitete si se sam tako odlocil in si bos poskusal znotraj tega problema izboriti avtonomnost razmisljanja brez nepotrebnih komunikacijskih sumov. Ce pa ne bos zelel delat brandinga, potrm pa bos ilustrator, ali ze kaj, in bos tu iskal moznosti izbire in korektnost sporocanja. Vse je na tebi, dragi oblikovalec...moras razumeti kulturo, za katero ustvarjas.
Rada said
Teorija je dobra ideja.
Averzija do intelektualne nujnosti, ki naj bi jo profesionalno uporabljali v grafičnem oblikovanju, je v vsakdanjem življenju mnogokrat prisotna in je vredna razprave. Iskanje resnice skozi že znane teorije, nam je lahko v oporo in v pomoč pri razvijanju idej, ali pa nas ovira, če se srečamo z lažnimi trendovskimi teorijami, ki nas zavajajo v svetu potrošništva. Človeštvo je tesno speto v temu sistemu, da v večini niti ne vidimo, niti ne iščemo resnice, saj smo v vsakdanjosti nasičeni z idealističnimi predstavami in preprostim kičem, ki naše intelektualno življnje še bolj osiromaši , oziroma nas dela še bolj lene. Matthew Soar pravi, da je prava teorija tista, za katero se moraš boriti in jo v največjem iskanju dojeti kot tudi svojo resnico. Boriti se za spoznavanje smiselnih teorij in ne le tistih o katerih govorimo sicer temeljito, a hkrati lahkotno in naivno.
Zakaj v kulturi potrebujemo teorije? Potrebujemo znanje in moramo razumeti metodologije, filozofije in druge vede, da se znamo pravočasno obrniti v iskanju pravih, resničnih informacij. S teorijami, tem orožjem, si lahko ljudje z malo premišljenosti prilastimo manipulacijo nad neosveščenimi. Kakšen je občutek tistih, ki držijo te niti v rokah in nas usmerjajo k realizaciji njihovih ciljev, ki so usmerjeni predvsem k tržni industriji? Kje je tukaj vloga vizualnega komunikatorja? Gotovo je pomembnost tudi v tem, da bi morali prepoznati jezik, ki bazira na znanstvenem področju in pa tisti jezik, ki v principih temelji na intuitivnem doživljanju, iskanju v umetnosti in akademijski izobrazbi. Torej poznamo dva teoretična pristopa. Znanstvena govorica in pa čustveni- intuitivni jezik, ki se začne razvijati iz socioloških potreb. Čemu prisluhniti in na kakšen način pristopiti k obravnavanju teorij, ki so del vsakega? Teorije so potrebne, ker s pomočjo razumevanja, mnenja, zaupanja in verovanja, ustvarjamo svojo paleto znanja. Vloga grafičnega oblikovalca je, da svoje znanje na tem področju, na primeren način- vizualno argumentira. Zato ni le potebno znanje likovne teorije temveč tudi teorije idej. Napredovanje je odvisno od odgovornosti, ki jo nosimo do teoretičnih idej in ocenjevanja vrednosti izdelkov, ki naj bi bili razumljivo, konceptualno oblikovani.
K osvajanju teorij se lahko hitro srečamo z teorijo stereotipa, kjer je oblikovalec zaradi že določenih stilov in načinov mišlenja, opeharjen ob svojo kreativnost in je ujet v sistem ponavljanja, doživljanja spektakla in iskanje coola. V kaj vse smo ljudje pripravljeni verjeti zaradi občutka pripadnosti? S tem vprašanjem bom zaključila in razmišljala naprej o teorijah, ki konec koncev res niso slaba ideja.
Ja, tudi jaz se strinjam, da je teorija pomembna, se vec, nujna. Ob tem tekstu in komentarjih se mi je postavilo vprasanje, kako je s teorijo na nasem faksu. Ko se teorije lotijo teoretiki je nemalokrat prevec "teoreticna", pri praktikih pa o kaksni teoriji zelo tezko govorimo. Po mojem mnenju se nase solanje na akademiji deli predvsem na precej teoreticni in izrazito prakticni del. Predvsem pri prakticnem delu pogresam vsaj toliko teorije, da bi si clovek lahko razlozil, zakaj neka stvar ni dobra in to znanje, ki bi temeljilo na argumentu, uporabil pri naslednjih projektih. Tako pa namesto resnih trdnih argumentov mnogokrat poslusamo nestrokovne izraze, ki so osnovani predvsem na osebnem mnenju in obtezeni s predsodki. Akademija je po mojem mnenju zadnja ustanova, ki bi si smela privosciti pristop, ki temelji na “cool”. Ne verjamem, da je “cool”, ki prikrit z drugimi izrazi prihaja iz ust profesorja, kaj boljsi od tistega, ki ga srecujemo na televiziji, plakatih in drugje. Tudi ce je, studentu ne nudi veliko na poti razvoja. Do coola lahko prides tudi z revijami in bolj ali manj sodobno literaturo s podrocja oblikovanja. Izberes tisto, kar je po tvojem mnenju cool in temu sledis in ce je potrebno spremenis in scasoma postane to tvoj jezik izrazanja. A cool se bo zamenjal, ti pa bos brez teorije in argumentov iskal novega. Kje je torej akademicnost nase akademije? Imamo pa bogato knjiznico! Saj mi ni treba obrazloziti, zakaj sem anonymus?
Če pretehtam anonimneževo stališče; ali ni Akademija predvsem prostor, kjer država in univerza posredno gradita ljudi, ki bodo sčasoma ustvarjalci coola na tak ali drugačen način? Sicer pa si ravno s tem, ko si podal komentar, poudaril svoj aspekt cool-a.
Sicer pa se strinjam, da na akademiji ni ravno obilico prostora za uhajanje subjektivnim avtoritetam, tega pa ne označujem kot slabo.
Skozi sebe človek tako ali tako ponavadi proicira druge (bolj ali manj), preden pripleza do svojega stališča in svoje kvalitete in kvantitete izraznosti, in če se tega ne drži, na hitro postane marsovec ali pa v polju.
Vsakdo je v očeh nekoga drugega, skupine ali celo množic cool, kot oseba, če posplošim, Cool je po mojem mnenju zelo blizu pogledu posameznika, ne samo na tržno komunikacijsko okolje, ampak tudi na privatno okolje. Ravno ta prevzem coola, ki se ga množice ne zavedajo pa povzroča tržno komunikacijo, in hkrati v vse večji meri gradi medsebojne osebne odnose ljudi.
V fizičnem primeru: Nekemu posamezniku je nek Profesor cool, na kar v pretežni meri vpliva profesorjevo stališče in življenski slog, drugemu pa ravno to povzroča odpor do istega. Potem pa se spet formirajo skupine študentov, ki se odločajo o izbiri IP ali seminarja. Tukaj bi se že lahko strinjal z lokalnim pojavom coola.
Na koncu se sprašujem, ali je sploh smiselno opredeljevati pojav "Fan-klubovstva" kot cool?
Sodobni svet nima alternative
- Frederic Beigbeder
V brezizhodni družbi, v kateri so vsi krivi, je edini zločin, če te dobijo. V svetu lopovov je edini smrtni greh neumnost.
- Hunter S. Thompson
Just because we don't care, doesn't mean we don't understand.
- Banksy
Time spent wishing is time wasted.
- pregovor
'Advancement will actually depend on the overt engagement of theoretical ideas from outside sources.'
Moramo se zavedati, da kar se tice ustvarjanja trendov lezi velik del na nas. Oblikovalcu najpomembnejsa teorija, je likovna teorija in stik z realnostjo. Ampak to ne pomeni, da se mu mora vse smiliti. Teorijo naj pisejo teoretiki, ce pa je se v komu od nas, ni to nic narobe.
Mislim da gre pri celem textu bolj za nekaksen pozitiven nagovor kot soljenje pameti, kakor je to vzel nas Anonymus.
Saj gre vendar za to, da se izobrazujemo in se trudimo biti boljsi. Kaj ni to nek cilj h kateremu na splosno tezimo?
Sirse gledano, mislim da gre za to, da naj dizajn ne bi bil le ena od ostalih praznih, anonimnih kulturnih industrij, ampak naj bi bil s svojo pojavnostjo morda celo pedagoski, vsekakor pa podkrepljen s teorijo. Zavracanje le-te pa vsekakor ne pripomore k njegovem napredku..pobozne zelje o tem, da bi predstavljal dizajn kaj vec od navadne obrti, katere se danes lahko izuci in jo potem izvaja ze vsak osnovnosolec, ki torej za silo obvladuje znanje photoshopa ali ilistratorja, se kaj hitro razblinijo. Torej treba bo dlje od instantne zadovoljitve lastnega ali potrosniskega ocesa. Da ne bomo samo dekoratorji izlozb...ali pa enakovredni poprej omenjenim osnovnosolcem.
Se enkrat bi navedla, kar je napisala Rada:
"Teorije so potrebne, ker s pomocjo razumevanja, mnenja, zaupanja in verovanja, ustvarjamo svojo paleto znanja. Vloga graficnega oblikovalca je, da svoje znanje na tem podrocju, na primeren nacin- vizualno argumentira. Zato ni le potebno znanje likovne teorije temvec tudi teorije idej. Napredovanje je odvisno od odgovornosti, ki jo nosimo do teoreticnih idej in ocenjevanja vrednosti izdelkov, ki naj bi bili razumljivo, konceptualno oblikovani.
K osvajanju teorij se lahko hitro srecamo z teorijo stereotipa, kjer je oblikovalec zaradi ze dolocenih stilov in nacinov misljenja, opeharjen ob svojo kreativnost in je ujet v sistem ponavljanja, dozivljanja spektakla in iskanje coola...
...Iskanje resnice skozi ze znane teorije, nam je lahko v oporo in v pomoc pri razvijanju idej, ali pa nas ovira, ce se srecamo z laznimi trendovskimi teorijami, ki nas zavajajo v svetu potrosnistva.
takoj za tem navajam:
Anonymus:
"... Do coola lahko prides tudi z revijami in bolj ali manj sodobno literaturo s podrocja oblikovanja..."
"...Izberes tisto, kar je po tvojem mnenju cool in temu sledis in ce je potrebno spremenis in scasoma postane to tvoj jezik izrazanja..."
Kako to mislis izberes?!:))))
si morda razmislil, da bi se namesto Anonymus kar raje poimenoval copy - paste:)
Preberi se enkrat kaj je Rada napisala. Cisto za hec. Morda ugotovis, da si sam prikrajsan zaradi svoje "kratkovidnosti".
Morda ti utegne CELO koristiti...kot prenekatera teorija!!!
SARA pa pravi:
...ce bos delal korporativne identitete si se sam tako odlocil in si bos poskusal znotraj tega problema izboriti avtonomnost razmisljanja brez nepotrebnih komunikacijskih sumov. Ce pa ne bos zelel delat brandinga, potem pa bos ilustrator, ali ze kaj, in bos tu iskal moznosti izbire in korektnost sporocanja. Vse je na tebi, dragi oblikovalec...
in se strinjam (nobeden ti ne zapoveduje da ne jej v McDonaldsu itd), vse je tvoja odlocitev, ce pa si ze del tega stroja vsaj imej toliko zavesti, da se trudis delati korektne stvari. Torej, nihce ne pricakuje, da ne bos morda nekoc delal oglasa za McDonalds, to je tvoja stvar (ker bo to v nasprotnem primeru pac naredil nekdo drug namesto tebe), lahko pa se ga lotis korektno...prepricujes z nekimi korektnimi podatki in potrosnika ne zavajas, da bo odslej lepsi in bolj zdrav, da bo bolje spal in bo njegova druzina srecnejsa, ker bo jedel v McDonaldsu...poleg tega pa SE POTRUDIS uporabiti, kot Rada pravi, teoreticno podlago, in tudi sam dizajn teoreticno podkrepis in NE SKUSAS slepo slediti zapovedanim skomercializiranim in preverjenim trendom.
Ce pa je to tvoj namen, potem I give up!
Kakorkoli...se vedno pa mislim, da ni absolutnih resitev. Kako bomo kot oblikovalci resili svet...ga ne bomo, lahko pa za hipec pripomoremo k korektnejsemu ustvarjanju ze tako prevec zbanalizirane kulture casa v katerem zivimo...
...no ja pa govorit je tudi vedno lazje kot kaj izvest v praksi. Se pa lahko vsaj vedno znova trudimo.
Sicer pa morajo vedno obstajati kontrapoli, da se stvari na koncu nekje zbalansirajo. Tudi zato, dragi Anonymus, ne bodi jezen na ta svet, kaj sele na ta predmet, profesorje ali tiste ki nosimo najkice in ti zraven se "pametujemo". Svet ni crno bel ampak se kako siv!
Mislim da gre pri celem textu bolj za nekaksen pozitiven nagovor kot soljenje pameti, kakor je to vzel nas Anonymus.
Saj gre vendar za to, da se izobrazujemo in se trudimo biti boljsi. Kaj ni to nek cilj h kateremu na splosno tezimo?
Sirse gledano, mislim da gre za to, da naj dizajn ne bi bil le ena od ostalih praznih, a
Anonymous said...
Kljuc je v tem, kaj kdo dela se na lastno pest in ne kaj dela takrat, ko sluzi vsakdanji kruh.
Neja said...
..pobozne zelje o tem, da bi predstavljal dizajn kaj vec od navadne obrti, katere se danes lahko izuci in jo potem izvaja ze vsak osnovnosolec, ki torej za silo obvladuje znanje photoshopa ali ilistratorja, se kaj hitro razblinijo.(....)
no ja pa govorit je tudi vedno lazje kot kaj izvest v praksi(....) Sicer pa morajo vedno obstajati kontrapoli, da se stvari na koncu nekje zbalansirajo.
Se strinjam. Dodal bi se, da dejanja so kljucna, bolj kot teorija(s tem je seveda ne izkljucujem)in da je nujno potrebna v malih dozah, ceprav se mi je veliko krat ne da studirati:)
P.S: Zakaj se je debata razvila v kaj je cool? Kaksno mnenje imate potemtakem do humorja v designu?
Neji: ne zagovarjam copy-pastanja, pogresam teorijo in profesinoalni pristop. To je vse.
Morda ne vem, kaj mi je kul, zagotovo pa vem, kaj mi ni. Naj izhajam kar iz tega, kar poznam in kar mi je blizu, torej iz svojega okolja. Vsesplošna nezainteresiranost, občutek nemoči in pasivnost, ki so dandanes dosegli razsežnosti epidemije, se mi zdijo zaskrbljujoči. Evo primer: pogovarjamo se o kulu, istočasno pa vlada sprejema enotno davčno stopnjo in cel sveženj spremljevalnih gospodarskih reform, ki bodo zelo uspešno razslojile slovenski narod na tiste kul in ostale nekul, na tiste, ki imajo in one druge, ki nimajo. Ampak koga briga politika, mi smo oblikovalci. Vrnimo se h kulu.
Pariz gori. Imam nekaj temnopoltih prijateljev s pariških predmestij in prav vsi nosijo najkice in kadijo Marlboro 100s. A to pomeni, da so kul? Najbrž tudi zažigajo avtomobile. Predstavljaj si, da prideš z Martiniqua, fr. departmaja, kjer imaš hišo z vrtom, avto, obilo bogatih turistk, skratka polno rit, v Pariz. Za spremembo je poskrbljeno. Začne se s tem, da neprestano poizvedujejo po tvojih dokumentih: črn si, torej si takoj tudi potencialni ilegalec, če ne že kar kriminalec. Ni službe in začneš dilat hašiš. Kar sploh ni tako slabo, vsak mesec lahko nabaviš vsaj 2 para nike superg in to tazadnji model. Kar je pa itak vse, kar imaš od življenja. Nobene perspektive, zato pa obilo kula. Grem stavit, da ima celo Sarkozy nekje v omari par najkic za nedeljski jogging v Bois de Bologne. Mi vsi smo kul.
Oglaševanje ustvarja sanje in namišljeno identiteto ter prodaja instant srečo. Ustvarja nove potrebe, potem pa prijazno ponudi možnost, da jih s svojim izdelkom zadovolji. Smo izgubili občutek pripadnosti in to kompenziramo tako, da iščemo pripadnost znotraj potrošniških subkultur? V all - nike klubu? Ali pa smo se samo popolnoma odtujili drugim in samim sebi, se zaprli za lastno pozo, kopirajtali sami sebe? Vsi drugačni, vsi enaki! Glavni razlog, da je kul ne-kul, je po mojem ta, da vlagamo preveč časa v iskanje kula, namesto da bi se kot posamezniki in tudi kot oblikovalci lotili eksistencialnih družbenih problemov in vprašanj, ki si vsekakor zaslužijo več pozornosti.
In teorija? Množična potrošniška kultura pod taktirko zahodne družbe in velikih korporacij v okviru globalizacije narekuje vsemu svetu, vsem kulturam in ljudem določene stereotipe o družbi, ljudeh, navadah in potrebah. Eno od njenih orodij je tudi dizajn, ki oblikuje in soustvarja družbo in kulturo. Ali vodi v globalno enoumje?
Menim, da mora imeti vsak oblikovalec razvit čut za etičnost, moralnost in vzpostavljen sistem vrednot, saj s svojim delom neposredno nagovarja javnost in sooblikuje mnenja, stereotipe itd. torej igra ključno vlogo bodisi pri poneumljanju, bodisi pri ozaveščanju množic. Če hočemo z oblikovanjem pozitivno vplivati na dogajanje ter na družbene in kulturne procese, se je potrebno zavedati sistemov, ki jih oglaševanje ubira za prepričevanje množic in vloge, ki jo oblikovanje pri tem igra. Pomanjkljivosti sistema je najlaže odkriti (in sam sistem razbiti) od znotraj in prav zato je poznavanje temeljnih družbenih in kulturnih procesov in teorije neobhodno. Znanost ni namen sama sebi, je zgolj orodje. Šele, ko problem poznaš, se lahko posvetiš njegovemu reševanju. Predvsem pa, začnimo pri sebi: delujmo lokalno in mislimo globalno.
Članek sam se mi zdi zanimiv, vendar nekoliko presplošen, brez zamere, najuporabnejši del je seznam referenc, kjer dejansko pridemo do konkretnih teorij in ne le do teorije teoretiziranja. Dobro argumentirana teorija pa je vedno zaželena in potrebna, tako pri oblikovanju kot tudi sicer.
Teorija je osnovno orodje našega ustvarjanja. Pravila igre oblikovanja so »zapisana«, a dovoljeno jih je kršiti. Edini pravi argument za to je izvirna ideja.
Martin said: Sicer pa se strinjam, da na akademiji ni ravno obilico prostora za uhajanje subjektivnim avtoritetam, tega pa ne označujem kot slabo.
Tukaj podprem Martinov argument in še enkrat poudarim mnenje, da na akademiji se učimo teorij, koliko nam bodo v pomoč je stvar posameznika, vendar ugotavljam, da z njihovo uporabo osebno pridem prej do zaključka pri delu in s tem hitreje zadovoljim profesorjevo (profesorja tukaj tretiram kot naročnika) in lastno zadovoljstvo. Tukaj je pa seveda tudi vprašanje odnosa med profesorjem ter študentom, vendar je to že druga zgodba.
Strinjam se smo »le« stroji med kapitalističnimi naročniki ter ciljnim občinstvom. Naročniki z materialnimi dobrinami želijo vplivati na naše delo. Kje imamo mejo, da popustimo? Menim, da boljši kot je ustvarjalec, višja je meja. Svetovno priznani oblikovalci so s svojimi idejami prepričali kapitalistični svet. Njihove ideje so postale močnejše od naročnikovih želj. To niso samo umetniki v oblikovanju, so tudi v odkrivanju kompromisov (naročnik-avtor).
Kdo pravi da teorija ni dobra ideja?
Teorija je lahko samo koristna, ker podkrepi idejo in jo "zacementira".
Vsaka stroka ima svojo teorijo zakaj bi jo mi preskočli? V tem primeru sploh ne vem zakaj bi se izobraževali na Akademiji, če bi lahko, kot je že prej omenila Neja, naštudirali en programček za grafiko in se šli oblikovalce (beri obrtnike).
Pomembno je, da znamo argumentirat svojo idejo in se borit zanjo!
Borba za dobro idejo! Smo ključni igralci v igri vizualnega komuniciranja z množico, lahko pomagamo poneumljat, ali pa naredimo celo kaj koristnega in pripomoremo k boljšemu jutri.
Brez neke podlage pa se je mal bolj težko borit za nek cilj…
Vsi smo se prebili skozi sprejemne izpite in imamo v sebi nek dar in način izražanja. Ustvarimo delo..samo ponavadi to še ni to, ker se kasneje pojavi vprašanje kako razložit, kar smo ustvarili? Tu pride prav naša teoretska podlaga, ki nam pomaga razložit posamezne poteze. Ta nam samo pomaga pri ustvarjanju in nam ne ukazuje, to naredi tako in pika, vodi nas še vseeno naše notranje vodilo…če je to vodilo pravilno usmerjeno je pa spet drugo vprašanje...
9.12.2005
Post a Comment