»Ideja je še zmeraj kraljica«, intervju z APRIL GREIMAN

Razmišlja: GAŠPER PUHAN


Leta 2004 je April Greiman nastopila na Emzinovem seminarju, kjer je predstavila svoje delo in poglede tako na vizualni, kot tudi na ostali svet. Njeno zaskrbljenost nad svetom in oblikovalsko stroko pa je moč razbrati tudi iz intervijuja, objavljenega decembra istega leta, v reviji Emzin. Avtor, Oliver Vodeb, intervju smiselno naslovi »Ideja je še vedno kraljica«.

April Greiman, kot ikona v zgodovini oblikovalske zgodovine, preide v ospredje stroke z inovativnimi prijemi uporabe tehnologije v oblikovanju. V devetdesetih, ko je bila računalniška estetika še v povojih in ko je tehnološka nezmogljivost večini predstavljala oviro, ona to zazna kot prednost in priložnost za spoznavanje nekaterih novih prijemom in za odkrivanje novih principov. Delo z računalnikom ji predstavlja igro, katere rezultati so njena visoko, dovršena dela. Razlago svojega načina dela dopolnjuje tudi z mislijo, da novih idej ni ampak, da gre bolj za mnoštvo novih pozicij, različne vizije in vizualizacije idej. Sebe vidi kot animatorko, katere poslanstvo je pripraviti ljudi do razmišljanja o tem, zakaj tako razmišljajo.

Kot izobraženka, nosilka treh častnih doktoratov in profesorskega staža, se pri oblikovanju zavzema za poslušanje svojega srca in s tem uporabo lastnih čutov: »Glava je v službi srca«. Problem oblikovanja pa vidi v homogenizaciji vizualnega sveta, ki je posledica standardiziranih računalniških programov in močnega vpliva tržišča.
Vizijo rešitve problemov vidi v dobrih profesorjih in mentorjih, kateri učijo ljudi, kako razmišljati, raziskovati in tudi predstavljati te raziskave, kajti problem, izpostavi, je ideja in ne »lepo« oblikovanje, katerega se je moč priučiti. Doda, da je ideja še zmeraj kraljica in da so dobri oblikovalci tudi vedno dobro verbalno artikulirani.

Poslužuje se neklasičnemu, ne-korporativnemu načinu dela, kar kaže tudi s prekinitvijo partnerstva z velikim, uglednim oblikovalskim studiom Pentagram. Studiu se prvotno priključi zaradi želje po skupinskem delu, kjer bi lahko s sodelavci kritično debatirali o svojem delu, kar se pa zaradi prenatrpanosti urnika ni nikoli zgodilo. Neskladnost s studiem se je kazala tudi v njenem neklasičnem odnosu s klienti, saj nemara odnosa, kjer stranka napiše brief in oblikovalec ustvarja v skladu z njim. Raje ima stranke, katere ne vedo kaj želijo, ji pustijo prosto pot in katere lahko usmerja. Danes ustvarja pod okriljem lastnega, manjšega studia Made in Space. Še vedno meni, da se je treba o stvareh in delu pogovarjati in biti kritičen do našega okolja in dela.

Kljub zavedanju, da »oblikovaje« prodaja, se zaveda odgovornosti katero, kot oblikovalka, nosi. Poslanstvo oblikovalcev vidi v snovanju prave ideje ter pristopa, oblikovanje pa kot enega izmed močnejših orodji za reflektirano delovanje v današnjem svetu.
Nesporno, oblikovanje danes res prodaja in z mislijo o zavedanju oblikovalske odgovornosti lahko April povežemo tudi z Garlndovim manifestom. Sicer April ne definira svoje poslanstva tako strogo kot Garland. Celo priznava, da so jo v preteklosti mikali visoko proračunski projekti v katerih ni videla smisla za oblikovanje.
April tudi izpostavi problem prenasičenosti oblikovalcev na trgu. Sporno se zdi, da po eni strani velika oblikovalska imena, kot je April, omejujejo produkte, katere naj bi oblikovalci oblikovali in po drugi strani izpostavljajo, da je oblikovalcev preveč. Kljub vsemu, menim, da je za dobro oblikovanje smiselno za večina produktov, pa ne zaradi tržnih ambicij naročnikov, temveč zaradi funkcionalnosti uporabe le teh in tudi zaradi estetike okolja.

April je oseba katere izdelki so močni tako v ideji oziroma izraznosti, kot tudi v sami izvedbi. To je moč razbrati tudi iz intervjuja. Strinjam se, ko opisuje stanje vizualnega sveta kot homogeniziranega. Pritiski naročnikov se dejansko večajo in tako smo danes priča stanju, kjer tako oblikovanje kot tudi ostale komercialne komunikacijske prakse, vzporedno z ekonomijo (marketingu) podlegajo globalizaciji. Posredno se je začelo zatirati tudi nacionalne kulture in tako svet, na žalost, postaja monoton.
Problem nastaja tudi zaradi pre-množičnega komuniciranja, saj se z množičnimi mediji pojavljajo že ničkolkokrat videna sporočila in posledično tudi ene in iste korporacije, katere si lahko takšno prisotnost finančno privoščijo. Te iste korporacije pa s svojimi strategijami nehote vplivajo na ostale in zaradi tega, posredno, drugačnost pojenja.
Kako torej pristopiti k ustvarjanju, da ne bomo tudi sami žrtve perečega problema? Najverjetneje je danes težko nastopiti v oblikovanju tako revolucionarno, kakor je April v osemdesetih, ko je bila še tehnologija osebnih računalnikov slabo razvita. Vendar pa je ena izmed smiselnih rešitev, še naprej slediti tehnološkemu razvoju, zaznati njegove prednosti in jih uporabiti v prid dobri komunikaciji. Tako lahko že danes komuniciramo z interaktivnimi mediji drugače in bolje kot pred leti. Kaj bo še prinesel silovit, tehnološki razvoj in kako ga bomo lahko uporabili, pa menim, da je vprašanje na katerega moramo oblikovalci dnevno iskati odgovor.
Drugo smiselno rešitev, za drugačni pristop, nam razkrije tudi intervju, ko April odgovarja, da je potrebno poslušati lastno srce in stati za idejami in rešitvami, če tudi na prvi pogled niso pravilne. Potrebno je torej slediti lastnim ambicijam in ne popuščati zunanjim vplivom.
Za mladega oblikovalca, kateri še nima rednih klientov, je seveda to težko, vendar je dolgoročno gledano, morda takšno razmišljanje zaželeno. Menim pa, da sigurno v sebi skrivamo nekaj, kar izstopa oziroma je drugačno.

Strinjam se, da je ideja še zmeraj kraljica. Ideje tako ostajajo še vedno edino dostopno sredstvo, s katerim lahko v množični komunikaciji izstopamo in opozorjamo na naša sporočila, s tem pa oblikovanje uporabimo kot močno komunikacijsko orodje.

Vodeb O., »Ideja je še zmeraj kraljica«: Emzin, XIV, 3-4, december 2004, str.: 16-21
http://www.madeinspace.la