Sunday, December 07, 2008

Richard Dawkins 'The Selfish Gene' XI poglavje




RAZMIŠLJA: KATJA KASTELIC

MEME: NOVI REPLIKATORJI

Avtor začne s trditvijo, da je kulturni prenos analogen genetskemu prenosu in je zato lahko predmet evolucije. Kot primer izpostavi jezik, katerega lastnost je, da se vedno spreminja, evolvira (seveda je ta evolucija mnogo hitrejša kot genska). Na podoben način se spreminja naš okus za modo, hrano, naše navade; Celo znanost ima evolucijske lastnosti (lahko rečemo, da znanost, seveda z vzponi in padci, napreduje, se izboljšuje). Kulturni prenos pa ni značilen le za človeka, podoben pojav so znanstveniki opazili tudi pri nekaterih vrstah ptic in primatov.

Meme je Dawkinsonova skovanka za poimenovanje 'novega' replikatorja (če je gen 'stari' replikator); je ime za idejo/obnašanje (ang. behavior), ki se prenaša iz ene osebe na drugo z učenjem ali imitacijo. Meme (/mi:m/) je skrajšana oblika besede mimeme (iz grške mimos - posnemati). Kot primere lahko navedemo misli, ideje, teorije, geste, kulturne prakse, modo, navade, pesmi in plese. Meme se reproducirajo in prodirajo skozi kulturno sociosfero na podoben način kot virusi.

Meme se ravna po zakonu, da življenje temelji na repliciranju posamezne entitete (to velja tudi za gene, DNA). Repeticija je torej za to analogijo najpomembnejša lastnost gena. Tako kot se geni širijo v genskem bazenu, s tem, da se prenašajo iz posameznika na drugega posameznika prek sperme in jajčeca, tako se meme širijo skozi meme bazen, s tem, da se prenašajo iz enih možganov do drugih s procesom imitacije.

Razvoj mem je analogen pojavu naravne selekcije (ki temelji na Darwinovi teoriji biološke evolucije). Na reproduktivni uspeh posamezne meme torej vplivajo variacije, mutacije, kompeticija in dednost. Tako meme, ki so manj uspešne pri svoji replikaciji izumrejo, medtem ko druge preživijo in se širijo. Uspešnejši meme lahko pripišemo te tri lastnosti uspešnega gena: dolgoživost (ne le ene same kopije, ampak meme kot celote), plodnost (več replik omogoča večjo širitev) in istovetnosti (ang. copying-fidelity; replike naj bi bile zveste originalu, čeprav v teku evolucije pride do mutacij).

Avtor kot primer meme navede idejo Boga. Replicira govorjeno in pisano besedo, z glasbo, arhitekturo, likovno umetnostjo. Vsekakor ima ta ideja zelo močno lastnost preživetja (ang. survival value). Kaj daje tej meme takšno stabilnost in moč v našem kulturnem okolju? Gotovo ima ideja Boga močno psihološko privlačnost, saj navidezno daje odgovor na težka vprašanja o življenju, vesolju in sploh vsem. Tolažba 'neke višje sile' je eden od razlogov zakaj se je ta ideja tako uspešno replicirala skozi generacije posameznikov.

Razne meme se lahko za uspešnejše preživetje združujejo v večje enote - meme komplekse (ang. memeplex). Tako se v meme kompleks religije združujejo ideje kot Bog, Pekel, celibat in brezpogojna vera. Posamezne meme reinforsirajo druga drugo.


Moje razmišljanje:

Ta teorija se mi zdi zelo zanimiva. Na žalost jo nekateri posamezniki spretno izrabljajo v svoje namene. Primer tega so programerji, ki pišejo virusne programe, ter tržniki, ki skušajo prodajati svoje izdelke s pomočjo virusnega marketinga.

Ker je to malo bolj znanstvena tematika vam, dragi sošolci, priporočam še naslednje vire:

Wikipedia: http://en.wikipedia.org/wiki/Meme

Na splošno: http://memes.org/

Journal of Memetics: http://www.jom-emit.org/

Virusni marketing: http://en.wikipedia.org/wiki/Viral_marketing

5 comments:

Anonymous said...

Če gledamo na današnjo konzumistično družbo: zakaj se meme tržnih vsebin širi bolj kot meme vsebin, ki so družbeno naprednejše ali proti korporacijam? Dejansko obstaja tudi neka različnost v moči viralnega informiranja in imunost do določene meme očitno, kar je nekaj pozitivnega, ker postavi določeno vsebino v dvom, tako da motiviramo naše ideje iz konketnih vidikov (kar je obratno od samega sprejemanja vsebin ne da bi znali kaj je vsega v ozadju).

Anonymous said...

Aaaa zato je memefest imenovan meme, zmeraj sem se spraševal kaj pomeni ta meme odspredaj, pa nikakor da pogledam na wikipedijo, huh. Meme je treba torej razumeti kot replikativne celice. Hm in kako naj bi družbeno koristne meme konkurirale tržnim memam? Težka bo, vendar je vredno vsakega poskusa!

Anonymous said...

"capitalism, kick it while it's down!" (inkahoots)

Jaz bi rekel, tak "meme" naj se čim hitreje širi!

Tanja Komadina said...

Precej grozno, ko pomislimo koliko smo dejansko programirani. In koliko odvecne vsebine je se, ki je se ne prepoznamo. Na vprašanje, ki ga zastavlja Jakob »...zakaj se meme tržnih vsebin širi bolj kot meme vsebin, ki so družbeno naprednejše...« glede na dosedanje pogovore razmišljam da zato, ker cel sistem funkcionira na ravni trzenja, oglasevanje je enostransko, ne omogoca dialoga in je nam vsem vsiljen, vidno na vsakem ovinku. Ne mores (razen sredi noci prebarvati plakat in obrniti logiko) povedati svojega mnenja, artikulirati in ti tako ne preostane drugega kot, da ga sprejmes. Pa smo tam, ko oglaševanje postaja naturalizirano, povezno s celim sistemom produkcije. Treba je razviti nove načine, da lahko javnost poda svoje menje (kot npr. Memefest), da uvidi situacijo in se odzove, in da za druzbeno odgovorno poskrbijo za to primerne ustanove ... se strinjam z Milanom, da to ni enostavno, a je vredno poskusiti.

Anonymous said...

Nice dispatch and this post helped me alot in my college assignement. Gratefulness you seeking your information.