Thursday, November 29, 2007

First things first, a manifesto

RAZMIŠLJA: NEŽA BEVK

Grafični designerji, umetnostni direktorji in visualni komunikatorji, ki so bili vzgojeni v svetu v katerem so jim bile tehnike in aparat oglaševanja stalno predstavljene kot najbolj efektivne in zaželjene uporabe naših talentov. Mnogi učitelji oblikovanja in mentorji so promovirali ta način; in trg ga je nagradil, mnogo knjig in publikacij pa ga je utrdilo.

Opogumljeni v tej smeri, so oblikovalci uporabljali svoje veščine in domišljijo za prodajo pasjih piškotov, oblikovane kave, diamantov, detergentov, gelov za lase, cigaret, kreditnih kartic, čevljev, masažnih aparatov za zadnjico, piv in težkih rekreacijskih vozil. Komercialno delo je vedno plačalo račune, vendar je veliko grafičnih oblikovalcev sedaj dopustilo, da so v veliki meri postali in delali tisto, kar grafični oblikovalci delajo. To je tisto,pod čimer svet dejansko tudi razume oblikovanje. Poklicni čas in energija se porablja za proizvodnjo nepomembnih stvari.

Zrasli so z izjemno neudobno s tem pogledom na oblikovanje. Oblikovalci, ki so žrtvovali svoje napore primarno za oglaševanje, marketing in razvoj blagovnih znamk podpirajo in slepo opogumljajo mentalno okolje, ki je nasičeno s komercialnimi sporočili, ki v veliki meri spreminjajo kako potrošniki govorijo, razmišljajo, čutijo, se odzivaji in komunicirajo. Do določene mere vsi pomagajo konceptu zmanjšanega in neizmerno škodljivega javnega razgovora.

V svetu obstajajo opravila, ki so bolj pomembna od naše sposobnosti reševanja problemov. Še nevidene okoljske, socialne in kulturne krize zahtevajo pozornost. Veliko kulturnih intervencij, socialnih oglaševalnih kampanj, knjig, revij, razstav, izobraževalnih orodij, TV programov, filmov, dobrodelnih zadev in ostalih informacijskih oblikovalskih projektov zahteva strokovno znanje in pomoč.

Predlagajo zamenjavo prioritet v smislu bolj uporabne, trajne in demokratične oblike komuniciranja – miselni odmik od produktnega marketinga in v smeri raziskovanja in produkcije novega pomena. Okvir debate se oža; mora pa se razširiti. Potrošništvo teče neovirano; izzvati z drugimi perspektivami, delno tudi skozi vizualni jezik in vire oblikovanja.

V 1964 je 22 visualnih komunikatorjev podpisalo prvi klic, da bi bile sposobnosti uporabljene v bolj vredne stvari. Z eksplozivno rastjo globalne komercialne kulture, je njihovo sporočilo raslo še bolj nujno. Danes oživljajo njihov manifest v pričakovanju, da ne bodo zopet pretekla desetletja, preden bodo njihova razmišljanja vzeta k srcu.


Del grafičnih oblikovalcev in visualnih komunikatorjev je spregledal smer v katerega gre in se uporablja visualna komunikacija in s to smerjo se ne strinjajo, saj ne pooseblja njihovege notranje zavesti, kaj z vizualno komunikacijo doseči.

Moč vizualnih komunikacij in oblikovanja, ki se je začelo z bliskovito naglico razvijati v zadnjih desetletjih, je hitro spoznala predvsem industrija, ki je praktično pograbila vse najboljše dosežke za doseganje svojih ciljev in je posledično z obratom kapitala pritegnila, kot magnet, vse, ki so imeli sleherno idejo, kako z vizualnim sporočanjem povečati prodajo.

S to inercijo je počasi, vendar vstrajno začela tudi preoblikovati zavest, kaj dejansko oblikovanje in vizualna kultura sta in danes so oblikovanje, marketing in industrija nepovezani pojmi in velikokrat edino, kar pade običajnemu človeku, na žalost pa tudi večini oblikovalcev na misel, ko se začnemo pogovarjati o sodobnih oblikovalskih dosežkih.

Na srečo je v vsaki stvari opozicija in tudi v tem primeru se je našla skupina posameznikov, ki so sprevideli, da njihova moč komuniciranja ni in ne sme biti namenjena samo materializiranim stvarem, temveč jo moramo v tem nevem, modernem, negotovem in problemov polnem svetu uporabiti tudi za doseganje višjih ciljev človeštva v celoti.

Žal zaradi zlorabe teh orodij le malokdo pomisli, da bi bila le ta nadvse uporabna za doseganje teh višjih ciljev, vendar se mora za to oblikovati dovolj velika skupina sorodno mislečih oblikovalcev, ki ob pomoči predvsem civilne sfere začnejo dosegati premike v družbi.

V letu 1964 je skupina, takrat revolucionarnih, oblikovalcev napisala prvi manifest s katerem so pravzaprav hoteli povedati, da se mora izkoriščanje oblikovanja izključno za kapitalistično okoriščanje končati in da je potrebno začeti iskati to novo pot. Moderni pristopi pa so ta osamljen krik počasi in v obdobju vsesplošnega naraščanja blaginje zadušili.

Zaradi družbenih sprememb, problemov, kot tudi dognanju posameznega potrošnika, da je oblikovanje nemalokrat le zavajanje za tržno kapitalizacijo je zopet, po mojem mnenju tokrat na drugačni družbeni ravni nastav nov manifest, ki pa žal ni izpolnil in izrabil aktualnih družbenih premikov. Zakaj?

Verjetno del odgovora tiči v tem, da je družba trenutno do popolnosti komercializirana, problemi pa se še niso uspeli direktno vplivati na ljudi, saj jih vlade v upanju po svojem obstoju še uspejo za silo krpati. Vprašanje koliko časa še? Kdaj bo počilo? Takrat bo morda že prepozno, da tako oblikovalci, kot vladne in nevladne organizacije najdejo skupni jezik in s pomočjo sodobne vizualne komunikacije začnejo spreobračati množice, ki bodo dojele resnost polažaja te družbe, ki počasi, vendar vztajno tepta moralne vrednote, ki so na nek način uspele človeštvo pripeljati do stopnje, kjer se trenutno nahajamo.

Upam, da bodo ljudje, ki imajo moč in vpliv na družbo spoznali moč komuniciranja z množico tudi v luči pozitivnih sprememb za družbo in ne za manipulacije in lastno okoriščanje. In tu lahko z rahlo diskretnostjo oblikovalci pomagajo spreminjati družbo.

9 comments:

sasa said...

Sam manifest bi danes težko zavzel prezenco rešitve, saj ne postavlja radikalnih idej in je na določenih mestih preveč previden. Današnja podoba oglaševanja se kaže kot zavajanje, sledenje trendom in se drži načela všečnosti ter kulture 'cool'. Spremeniti se mora politika sama in njena manipulativna drža, kapitalističen odnos do narave, mentaliteta naročnikov, odnos oblikovalcev in produkti sami. Ob kakršnikoli polemizaciji trenutnega stanja pa težko spregledamo dejstvo, da je denar še vedno sveta vladar. Nujno je, da pride do zavedanja problema iz vseh strani, ki so vpletene v proces (aktivno ali pasivno), saj ga bo šele takrat možno prenesti iz zaprtih akademskih krogov v javno debato. Sprašujem se, kakšno moč v sistemu ima posameznik, v kolikor ostane domena problema znotraj zaprte strokovne debate? Definitivno pomeni korak k reševanju, pa vendar se ob ogromnih korporacijah, ki se s senzacijami bohotijo na trgu zdi skoraj ničvredno. Amerika se oddahne, ko Coca Cola v New Yorku ponosno predstavi svoj en in edini hibridni tovornjak, ki bo pripomogel k zmanjševanju emisij v zraku, kljub temu, da podjetje razpolaga z ogromnim številom prevoznih sredstev, ki se ne ozirajo na problem polucije. Same kulise in sami paradoksi. Zreli smo za nov, bolj radikalen manifest, ki bo spregovoril iskreno, s konkretnimi podatki, ki so na voljo, brez milosti in odpuščanja.

Anonymous said...

Zanimivo je to, da je FTF dokument, ki je najbolj "razburkal" svetovno oblikovalsko javnost. FTF je napisan v izrazito neakademskem jeziku in tudi njegovi podpisniki so v glavnem iz vrst oblikovalskih praktikov izven akademskih institucij.Poljudnosti mu torej ne manjka, globine in pronicljivosti pa nima.

Strinjam se s Sašo, da je dokument izredno površen in glede na množičen odziv je žal tudi neke vrste pokazatelj ravni diskurza znotraj oblikovalske stroke o tej problematiki. Mislim pa, da dokumenta nikakor ne smemo cinično zavračati, saj vendarle odpira pomembne teme.

Mene bi zanimalo kaj so tiste ravni in vprašanja, ki bi jih po vašem mnenju nov dokument moral vsebovati, da bi imel večjo težo in da bi ga oblikovalci vzeli resno.

Skupaj z Jasonom Grantom delava namreč na dokumentu, ki bi bolje zaobjel analizo trenutnega stanja in ponujal konkretnejše perspektive za (vizualno) komuniciranje, zato bom vesel vsake vaše misli, ideje in sugestije.

sasa said...

Definitivno je zaslužen za izpostavitev dotičnih tem in za debato, ki jo začenja. Do obstoječega dokumenta nisem cinična, vendar le kritična v točkah, ki sem jih že izpostavila.

Nov dokument bi moral biti vsekakor zasnovan bolj globalno, v izogib introvertiranosti, ki jo prinaša prvi. Njegov jezik mora zavzeti eksplicitno in akademsko pozo. Potrebna je jasna opredelitev cilja oziroma alternativ, ki bi ponujale realno rešitev obstoječemu stanju (prvi govori zgolj o možnih poteh). Nujna je jasna artikuacija oziroma prekonstruiranje vseh členov v verigi komuniciranja (naročnik / kreativni direktor, oblikovalec, tekstopisec, ... / uporabnik oziroma potrošnik) oziroma njihova pozicija in moč znotraj samega procesa. Eksplicitno je treba spregovoriti o morali, družbeni odgovornosti, ... to be continued.

Anonymous said...

Hvala Saša,

to so zanimive in pomembne sugestije.
Zgornjega posta nisem razumel kot ciničnega. Na cinizem sem opozoril zato, ker je vse bolj prevladujoča značilnost značaja kulturnih posrednikov, torej tistih, ki so (smo) udeleženi v produkcijo kulture- v našem primeru - komunikacijski posel/iniciative. Rezultat oblikovanja je vedno vpet v razmerja moči znotraj katerih nastaja. Temu pravimo politična ekonomija oblikovanja/oblikovalskega/komunikacijskega posla. Mene bi zanimalo kaj kot oblikovalke/oblikovalci razumete pod "razmerja moči". Katei dejavniki vse vplivajao na vas/vaše delo?

Anonymous said...

Tukaj je link na še nekatere manifeste, ki so jih pisali oblikovalci...

http://www.iconeye.com/categories/manifestos

sasa said...

Problemi se očitno pojavljajo po večini tam, kjer smo jih že izpostavili.

Kreativnost postaja del ekonomske in družbene manipulacije. Vrednota današnje kulture je zabava (če ni popularno, se ne dogaja). Peter Saville
Oblikovanje kot onesnaževanje, tako fizičnega kot mentalnega prostora (bleščeče revije o življenskih stilih, ...) Jasper Morrison

Tekmovanje za pozornost, v obliki presenečenj, senzacij in spektaklov. Oblikovanje producira stvari, ki izgledajo posebne in kdo želi imeti normalne, če ima lahko posebne? Tu se vračamo k primarnosti in pomembnosti čiste funkcije oblikovanega predmeta o katerem sem že govorila. Jasper Morisson kot industrijski oblikovalec tudi v svoji praksi zgovorno opozarja na načela, ki jih tu navaja.

Oblikovanje postaja styling. Pojavlja se poudarek na samem videzu in ob tem zapostavlja pomembnost vsebine. Marcel Wanders

Kako zadovoljiti moralnim načelom, industriji in potrošniškim masam obenem? Ali je to sploh mogoče brez rekonstruiranja ali determiniranja enega od vpletenih segmentov.

sasa said...

Dejavniki ki vplivajo na moje delo.

NAROČNIK vs. OBLIKOVALEC : jasnost želje oziroma potrebe / jasnost vsebine (veliko naročnikov ima težavo s podajanjem vsebine oziroma briefa, saj je velikokrat dvoumen ali nerazumljiv, a zelo pomemben za funkcionalno in idejno zasnovo projekta samega) / neposreden stik naročnika in oblikovalca (v agencijah sem se srečala s sledečo prakso - večja podjetja imajo oddelek za marketing, ta pa enega človeka zadolženega za komunikacijo med njimi in agencijo, kar zna biti težava, saj se ta lik običajno pokaže kot popolen laik, poštar, ki prenaša verbalne informacije od enega do drugega ne da bi bil dejansko vpleten v projekt - velikokrat pride do šuma v komunikaciji in degradiranih informacij) / kvaliteta komunikacije med naročnikom in oblikovalcem (vse nejasnosti in težave morajo biti izpostavljene ob zasnovi projekta) / razporeditev moči (naročnik naj pokriva formalno področje projekta, oblikovalec pa naj skrbi za korektno (tako moralno kot fizično) realizacijo slednjega) / umevanje oblikovanja kot znanstveno - umetnostne stroke, znanstveno kot psihologija, marketing, komunikologija, ... in umetnostno kot vizualno, semantično, artikulativno (ne gre za načelo všečnosti in stila, ampak za celoten proces - vsebina + funkcija + struktura = oblika + estetika) / objektivnost oblikovalca in naročnika (velikokrat sem naletela na subjektivo pripombo naročnika: barve mi niso všeč - gre za objektiven izbor, ki podpira vsebinsko in funkcionalno plat projekta) / korekture (prevečkrat se naročnik vmešava v samo vizualno realizacijo, ki ni njegova domena - če povzamem metaforo prof. Novaka: oblikovalec je zdravnik - zdravniku poveš kaj te boli in pustiš da sam ozdravi to tako kakor mislil da je najboljše, kot pacient ga ne popravljaš, niti mu ne nasprotuješ ali svetuješ med operacijo)
POGOJI DELA : čas (vsako dela zahteva določen čas in naročniki velikokrat silijo v nemogoče - oglaševalska kampanija zasnovana čez noč ali arhitekturna zasnova gostinskega objekta v enem tednu je ustaljena praksa tudi v agencijah - nažalost se moramo takim pogojem prilagajati, saj obstaja konkurenca, ki bo sprejela projekt tudi pod takimi pogoji) / finančen vložek (vpliva na končno formo izdelka - tisk, materiali, vezava, ...)
SUBJEKTIVNA NARAVA : vrednote in etičnost (vplivajo na mentalno oziroma idejno plat projekta in fizično) / lasten entuzijazem (osebno navdušenje nad projektom v slabih pogojih psihološko olajša delo) / strast (do profesije in dela samega) / konkurenca / obstoječe stanje (pred začetkom projekta običajno raziščem temo na kateri bom delala, da ne pride do novih odkrivanj Amerike) / delo v skupini (odnosi med posameznimi člani, ki pri projektu sodelujejo lahko močno vplivajo na delo in projekt)

sasa said...

Tukaj je link, kjer lahko najdete nekaj zelo zanimivih debat

http://www.ted.com/index.php/talks/list

Sovica said...

Zanimiv pogovor, pa vendar. Zdi se mi, da sta se čisto oddaljila od teme. Saška sicer odlično razloži, kako se dobro izvede projekt, vendar je menda težava ravno v tem, v kakšnih projektih se udejanjamo. Če nam naročnik ponudi oblikovanje plakata za kavo, letaka za žur ali konzerve za pasjo hrano, se lahko odločamo le med temi tremi... ali pa izberemo, da bomo ta mesec lačni in ne naredimo nič... Če pa nam poleg tega ponudi še naravovarstveni tak ali drugačen projekt, bomo najbolj verjetno z veseljem izbrali tega. Vendar moramo imeti možnost. V končni fazi mu projekt lahko tudi predlagamo, a je vprašljivo, če se bo zanj ogrel...
Zdi se mi, da moramo pri sestavljanju oblikovalskega manifesta misliti širše. Cel čas ugotavljamo, da ni problem le v preobilnem trženju, ampak v celotnem vozlu družbe: šolstvo šepa, vlada je dobičkarska, denar je gonilna sila... zdi se mi, da je ob vseh teh težavah težko računati le na oblikovanje, da bo rešilo svet. Ne samo na našem, tudi na drugih kritičnih področjih se bodo stvari morale začeti spreminjati, da bo imelo oblikovanje sploh kakšen večji vpliv v tem svetu... Morda izgleda, kot da prelagam odgovornost na druge. Ampak resnično mislim, da lahko svetu le pokažemo pot, vendar bodo tudi drugi morali nositi svoje breme, da se bo gora premaknila.