Sunday, December 12, 2010

Thomas Frank Conquest of Cool

RAZMIŠLJA:NAJA SIMČIČ

Thomas Frank opisuje dogajanje v oglaševanju preteklih let, kako termin ''cool'' navadno upodabljajo kot posameznikovo upiranje proti množični podjetniški kulturi. Oglaševanje je v 40-ih, 50-ih letih temeljilo na tem, da je bilo čimbolj racionalno. V obdobju 30 - 50-ih let je prevladovala masivna birokracija, ki se je poskušala truditi zatirati neke drugačne načine razmišljanja oblikovalcev. Upoštevali in sprejemali so družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi in prilagodljivost, čeprav so že v 30. letih nekateri avtorji kljubovali klientom in živeli pospešeno oz. napredno življenje. V 50. se pojavi težnja po upiranju navadnemu, vendar je to predstavljalo napor zatreti ta industrijski impulz.

V 60. letih se pojavi uporna mladinska kultura, ki je postala ciljna skupina oglaševalskih družb. Cilj jim postane ustvariti želje, govoriti kot upornik. Postali so ustvarjalci novega občutka ''cool'', svoboda je norost (čas hipijev, rock zvezd, umetnikov…). Svet oglaševanja ni bil več birokratski, miren, znanstven ampak artističen, disfunkcionalen, kraj divjih strasti, opojev, občasnega nasilja pa tudi še s stilom klišeja iz 50-ih. Mladostniško razmišljanje se odraža tudi v literaturi, filmu, modi, itd. zaradi česar se pojavi termin ''yung thinking'' kateremu sledijo ne samo najstniki ampak vsi do 35-ih let in še večina starejših. Oglaševalci začnejo poslušati mlade in upoštevati njihov način življenja. Podobe, jezik mladosti so uporabljali na produktih in za širok krog ljudi, ker je mladost privlačna in je bila s tem na voljo; ''yung in spirit''. Mladost, ''cool'' postane nek trend, ki si ga vsak želi. Oglaševanje dobi s tem tudi nek nov izziv, kako zajeti te mladostniške podobe in jezik tako, da ga bodo razumeli tudi starejši. Pomembno je, da je jezik mladih razumljiv ne samo mladoletnikom, ampak vsem ki bi radi ''zaustavili čas'' in, ki si to lahko privoščijo. Na starejšo populacijo je to imelo večji učinek, ker so v bistvu mladi narekovali ta stil mladosti ''new generation''. Ta generacija je stremela k novim stvarem, ki so jih hoteli imeti zdaj. Sprejemajo zastarelo, a hočejo novo, izboljšano verzijo ter stvari, ki so nove in izpopolnjenje. Ta najbolj mladostna in aktivna leta so tudi najbolj potrošniška.
V 60. se razvije tudi neka nova potrošniška logika ''the new movemen'' kjer je pomembno, da ima potrošnik boljše, novo, najnovejše, najlepše, najbolj ''cool'' ne glede na to ali je stvar kvalitetna, važno je, da jo ima zdaj. Posledica tega je veliko izdelkov na trgu, čim hitrejše odkrivanje vedno novejših, raznolikih izdelkov, ki pa nekateri ne dajo toliko na kvaliteto.
Ti oglaševalski trendi se nekako še samo stopnjujejo v 70., 80. letih. Pojavi se tudi pripadnost znamkam, pospešeno potrošništvo ter oglaševanje dobi velik vpliv v medijih. Vse teži k temu, da je v skladu s postavljenimi trendi.

Moje mnenje glede tega je, da ta način oglaševanja kar je ''cool'' traja še danes. Na misel mi je prišla reklama za orto paket s slogani: ''bodi cool''; '' živi po svoje'' ; ''orto u nulo'', kjer uporabljajo jezik in podobe mladih, to kar je ''cool''. Ta se mi zdi odličen primer oglaševalske logike, ki se je razvila v 60. Pojavi se pa mi vprašanje kdo narekuje te ''cool'' trende, ali so to še vedno mladi, ali so to dobro premišljene marketinške poteze, kjer je v prvi vrsti prodaja čim več izdelkov, in s tem načinom, da dajejo potrošnikom občutek, da sami postavljajo trende, da so samosvoji, svobodni (slogan orto paketa: ''živi po svoje''),jim uspeva, gre za prikrito reklamiranje. Potrošnikom ponujajo občutke, da se ti dojemajo kot ''cool''. V resnici pa te stvari narekuje marketing in daje občutek mladini, da jim sledi, posluša ter želi ustreči.

13 comments:

Unknown said...

No tole je bil zanimiv vpogled v zgodovinski razvoj "cool ". Odgovor na tvoje vprašanje pa ni težek, saj si že ama dala primere. Kokr sem slišal je eden od teh operaterjev razvil projekt "Orto", konkurent je pa naslednji dan že mel svoj projekt "Itak" na trgu. Torej je področje toliko zanimivo da podjetja celo špijunirajo in imitirajo ena druge. moje mnenje je da se je krog zaprl; mladina ki je z "uporništvom" diktirala smer oglaševanju, zdej sledi surogatskem trendi uporništvu ki ga diktira oglaševanje in se samim tem odreka upora. Ko je "uporništvo" postalo mainstream je s tem zgubilo svoj osnovni pomen, a to je da se upira mainsteamu. Mene osebno blazno iritira da apsolutno vsaka komunikacija ki je namenjena meni kot mladostniku gre v smeri "odštekanega",žura, zabave, dekadence in podobnega. mlade se dojema kot popolnoma praznoglave, partya žejne ovce, ki se jim z igrami zapre gobec. kruh pa bo jutri. baje.

Tisto kar jepa v celi zadevi še najbolj problematično je dejstvo da oglaševanje danes največ od vsega vzgaja in pojasnjuje mladim kaj je prav in kaj ne. al pa rajš kaj je cool in kaj ne.

Unknown said...

Kaj pa, ko se nam danes zdijo reklame iz 40-50/ih kul? S kulturno revolucijo, smo mogoč dobli, neke javne trendset ikone, ki postavljajo in oglašujejo kul. Nek potencial se je pokazal v mladini, potencijalni potrošniki, labilni in predvidljivi potrošniki, ki bi radi tud na stara leta bli kul. Pa si v paci za ceu lajf :P

Janko Mandić

mrtn zelenko said...

Dokumentarec Century of the self (BBC- Adam Curtis) v 2. in 3. delu dobro predstavi marketinške strategije in psihoanalitične teorije, ki so jih (ali jih še) v tistem času (40.-60.)prakticirali v ZDA in Veliki Britaniji. To je model, ki se je s časom uveljavil globalno. Glavno vprašanje pa je: "Kako marginalcem ustvariti potrebo in kako jim to prodati?"
V veliki meri so v tistih časih ti "marginalci" bili splošni mladostniki, saj se je od takrat dalje proizvodnja začela deliti na starejšo "konzervativno" ciljno skupino in mlajšo "liberalno" ciljno skupino. Kot posledica se je proizvodnja začela intenzivno specializirati v posamezne ciljne skupine.

Ni se spremenil samo pristop v oglaševanju, tudi politiki, ki so prej morali predstavljati resne in racionalne podobe so s časom "postali" vse bolj "domači", čustveni (npr.W.G.Bush "I`m a lovin guy!" ali pa T.Blair, ki pozira v kavbojkah na tleh s cuckom, pa da ne omenjam družine Clinton. Slovenijo pa kar začutimo, ko preberemo "I feel sLOVEnia". Ne spomnem se točno avtorja vendar sem bral članek na to temo z naslovom Postemocionalizem

century of the self

http://video.google.com/videoplay?docid=6718420906413643126#

Unknown said...

Generacija baby-boomerjev je primer “biti kul na stara leta”. Ljudje, ki so danes stari okoli 50-60 let, vendar se tako ne počutijo in se okoli vozijo v fensi avtomobilih, z najnovejšimi mobiteli, mp3 playerji in drugimi trendi zadevami, ki bi jih sicer pripisali mladini. (Torej kakor je že omenjeno v zgornjem besedilu, da se je dogajalo v 60ih, je današnje “cool” oglaševanje za mlade vplivalo tudi na starejše.)
Je ta želja po večni maldosti produkt “cool” oglasov ali pač nekaj kar se je zgodilo z načinom življenja v zadnjih 50ih letih? Mogoče malo obojega, ampak ne bi pa rekla, da je krivo samo oglaševanje, je pa res da to izkorišča.

Marin Santic said...

Zadnjič ko je profesor uporabljal to besedo ko je o njej razlagal - potreboval sem par dni da se je iznebim.

Beseda "Cool" ima kar močan vpliv!

Stay Cool!

Marin Santic said...

"Commercial culture depends on the theft of intellectual property for its livlihood. Mass marketers steal ideas from visionaries, alter them slightly if at all, then reissue them to the public as new products."

Steven Heller, The Underground Mainstream, 2008

Vprašam se koliko kradejo naše ideje...ali nismo tolk dobri da bi nam karkoli ukradli?

Sebastian said...
This comment has been removed by the author.
Sebastian said...
This comment has been removed by the author.
Sebastian said...

Kul tema.

Kakorkoli že; kulturno razvrednotenje v imenu kapitala je klasično marketinško orodje, kako vzpostaviti iracionalno, torej čustveno, komponento med proizvodi/prizvajalci/idejami in ljudmi oz. prebivalci, ki se identificirajo s takšnimi ali drugačnimi (sub)kulturami. Beseda "kul" je ena od iraconalnih komponent pri tovrstnem načinu prodajanja ideje o nečem in vzgajanja ljudi v tej maniri (vzgajanje potrošnikov; na besedo kul so bili primarno navezani mladi, torej so namerili širiti potrošnirko mentaliteto tam kjer je najbolj učinkovito, da bo v končni fazi sproducirano kar se da veliko potrošnkov.)

Ta kulturni kapitalizem me tudi spomne na primer starbucksa, ki prodajajo "good coffee carma" in se oglašujejo z idejami o tem da skrbijo za okolje in kupujejo kavo od kmetov po poštenih cenah ipd., kjer zopet ciljajo na čustva ljudi, da bi verjeli v njihovo podjetje.
(prilagam video Slavoja Žižka, ki govori podrobnejše o problematiki kulturnega kapitalizma; tudi na primeru starbucksa:
link )

Skratka, kapitalistična etika je v kurcu, ker se oglaševalci sploh ne zavedajo posledic svojih dejanj; da stem ko ustvarijo potrošnika, ga tudi vzgajajo in vzpostavljajo sistem motivov in načinov uveljavitve v družbi; slednje pa danes vidimo kakšne so. Sam da se prodaja.

Unknown said...

Yes very cool Like it.

http://dragonslairdesigns.blogspot.com/2010/05/gental-waves.html

Unknown said...

its cool.i like it so much.

spela rihar said...
This comment has been removed by the author.
spela rihar said...

Meni osebno gre na živce vse kar je cool, kul , kulsko,.. to je ciljna skupina 12. letnikov, ko so reveži razpeti med barbikami in avtomobilčki na drugi strani pa bejbe z dekolteji vse napacane z make-upom na 1. strani najstniških revij kot je Smrklja in podoben balast..to je zame ciljna skupina, kateri ne zamerim, da hoče biti kul, oni se še iščejo, malo jim še ne dela v glavi ampak ok bo že..ko pa pridemo do 15-20-25-30 in boljše, da ne naštevam naprej, letnikov potem zame postane ta beseda res nezrela..pokaže se IQ naroda, ljudi, me spreleti srh..zato nimam nikakršnih orto in itak džabest in nevem kakih groznih paketov pa četudi bi bili zame cenovno bolj ugodni imam navaden paket in... in kdor se počuti kul pri 25. naj mu prosim nekdo pomaga...