FIRST THINGS FIRST

Razmišlja: ANA GREGORIČ

Ko je leta 1964, Ken Garland v Londonu objavil svoj
 First things first manifest, je odprl debato, ki je
še zdaj aktualna. Objavljen je bil, ko je
ekonomija v Angliji doživljala razcvet.
Ljudje so boljše živeli,privošèili so si lahko veè,
razdalje so se krajšale, svet je postajal vse
manjši in potrošnikove želje so se iz dneva v
dan spreminjale.Prav tako je grafièno oblikovanje
priplavalo iz surovostipovojnih let in
je zaèelo pridobivati pomembnost in postajal je vse bolj
profesionalen in samozavesten.
Tako, kot je narašèala potrošniška populacija, so narašèale
možnosti delain zaslužka oblikovalcev. In prav kmalu je
zaslužek zasenèil odgovornost pri boju za boljše življenje.

Manifest je takrat podpisalo 22 vplivnih oblikovalcev,
(med njimi Edward Wright, Robert Chapman, Ray Carpenter,...)
ki so menili, da je oblikovanje pozabilo na njegovo
odgovornost pri oblikovanju vsakdana
in, da se preveè energije porabi za promocijo
nesmiselne potrošnje, in premalo energije zato ,
da bi pomagali ljudem pri razumevanju vedno bolj kompleksnega sveta.
Želeli so tudi razloèiti oblikovanje kot komuniciranje
in oblikovanje kotpreprièevanje, saj so menili,
da preveè oblikovalcev dela za reklamiranje
trivialnih izdelkov, namesto, da bi se osredotoèili
na bolj obstojne inpomembne naloge, kot so cestni
znaki, knjige, šolski uèbeniki, ... Takrat
so nekateri menili, da je ta manifest preveè naiven,
a je bilo kmalujasno, da so pravilno predvideli v
katero smer se bo oblikovanje razvilo.

Tako so leta 2000 pri reviji Adbuster dali pobudo
za ponatis First thingsfirst manifesta, saj so menili,
da oblikovalska industrija postaja vse
bolj apatièna in, da je izgubila obèutek za stvari,
ki zares štejejo.Pobudi se je pridružilo še 6 revij:
Emigre, Eye, Blue print, Form, Items
in The IEA Journal.First things first manifest
2000 so tako objavili v sedmih revijah
istoèasno,  obdržali so ton in v duhu prejšnega manifesta
so posodobili nagovor.

Namen Manifesta je bil stimulirati debato o  kulturni
in socialniodgovornosti oblikovalcev. Le ti so postali leni in
nekritièni ter»porabijo svoj oblikovalski talent
za promocijo pasje hrane«Ne zavedamo se ,da oblikovalci
krojimo vsakdan, smo »izdelovalci sodobne
stvarnosti«. Vse preveè oblikovalcev se obremenjuje s tem
kako stvarizgleda, namesto, da bi se osredotoèili
kakšen pomen nosi. Menili so, dase o tej temi premalo razmišlja
in, da je skrajni èas, da se odpre debata
okoli tega.Težko je spodbuditi mlade ustvarjalce,
ki so odrašèali v tej komercialni
klimi, da zaèutijo potrebo po spremembi.

Dandanes doživljamo oblikovanje na vsakem koraku, je del
našega življenja,tako zelo je zbanaliziran, da se
ga niti ne zavedamo veè.Oblikovanje ni neutralno,
je proces, ki prenaša vrednote na družbo, zato
je potrebno spodbuditi zavest oblikovalcev in izkoreniniti
že obstojeèeideologije. Dejstvo je, da so
 komercialna dela, tista, ki zagotovijo plaèo
in temu se ne da izognit, tovrstno oblikovanje bo vedno
obstajalo in ciljtega Manifesta ni ta, da bi
ga ukinil, ampak ta ,da bi nas opomnil, da ni
edini!

Link do First things first 1964 in 2000 :
http://idie.net/ftf2000-1964.html#FTF1964