Konec sedemdesetih let, se je logotipi iz notranje preselil na zunanjo stran oblacila. V tem trenutku je prevzel funkcijo cene na etiketi. Vrednost nosilca obleke se je postavla na ogled (Lacost, Ralph Lauren, Calvin Klein, Esprit..) Logotip je postal statusni simbol, in kot modni dodatek mngokrat prekasal velikost in funkcijo oblacila postavil v drugi plan. Logotip je “pohrustal” oblacilo.
Sredi devetdesetih let so podjetja, kot so Nike, Polo in Hilfiger naredila naslednji korak. Znamcila niso le izdelkov, temvec tudi zunanjo kulturo. Posegala so v podobe mest, glasbo, likovno umetnost, filme, revije, sport in sole. S sponzoriranjem so segla v svet in si lastila njegove drobce kot oporisca za imena svojih znamk. Logotip ni vec samo dodatek, temvec glavna atrakcija.
Meje med sponzorstvom in sponzorirano kulturo so povsem izginile. Toda to ni bil enosmeren proces. Medijske osebnosti so se hotele vkljuciti v igro znamcenja. To, kar je bilo nekoc proces prodaje kulture sponzorju za doloceno ceno, je nadomestilo partnerstvo med znanimi ljudmi in blagovnimi znamkami.
Kritik oglasevanja Matthew McAllister pravi:
“Ce sponzorstvo na eni strani povzdiguje korporacijo, socasno razvrednoti sponzoriranca…postali so podrejeni promociji, ker v sponzorskem umu in simboliki dogodka obstajajo samo zato, da promovirajo. To ni toliko umetnost zaradi umetnosti kot umetnost zaradi oglasa.”
Podjetja se niso vec zadovoljila s tem, da se na rokovskih koncertih pojavljajo logotipi in panoji. Utrli so novo pot pri kateri je znamka sponzorskega podjetja povsem zasencila nastopajoce zvezdnike. Namesto da bi bilo podjetje sponzor razstave, je le to pokupila dela vec obetavnih umetnikov in priredilo svojo lastno razstavo s svojim sloganom.
Znamka je infrastruktura dogodka, umetniki pa so zgolj njeno masilo Svoje znamke podpirajo z znanimi osebami in si kljub temu prizadevajo ohraniti tekmovalno prednost.
Na vsakoletnem seznamu “100 vodilnih v marketingu” po izboru masecnika Advertising Age se je leta 1997 med blagovnimi znamkami znasla skupina Spice Girls. Znamke in zvezdniki so postale eno in isto. To pa pomeni, da postanejo tudi tekmeci za velike dobicke, povezane s prepoznavnostjo znamk. V danasnjem casu je tudi vedno vec zvezdnikov s svojimi lastnimi blagovnimi znamakami. Glasbeniki niso se nikoli tako agresivno tekmovali z znamkami, saj ustanavljajo konfekcijske znamke, kozmetiko, restavracije…
Clan skupine Wu-Tang Clan pa pojasnjuje: “ Glasba, film, oblacenje, vse to je del kolaca, ki ga delamo. Leta 2005 utegnemo v Nordstromu prodajati pohistvo.”
Naomi Klein pa postavlja vprasanje: “Ali si upate dovolj na siroko zacrtati meje svoje znamke?”
No Logo razkriva skrivnosti znamk, ki se skrivajo za globalnim omrezjem in nastopa kot protiuterz in razsciscevalec/ociscevalec onesnazenega, ter agresivnega medijskega prostora. Agresivnosti, ki je agresivna v teoriji, pa ni vedno nujno prisotna v praksi. Lep primer je Stingovem koncertu v Ljubljani, katerega svetovno turnejo je sponzoriral Compaq. Logo je bil plasiran diskretno, na vstopnici in ob janavi koncerta. Njegova agresinvost bi se zacutila sele s televizijskim prenosom, ko bi med oglasnimi vlozki prekinjal vznesenost publike in odpirali poti nastopa ostalim blagovnim znamkam. In Andy McDovell za Loreal, ter Demi Moore za Versace sta pravi balzam za oci po reklami za Rex. Zakaj pa ne?
Posts
3 comments:
ja kar lahko dam v vednost, ker je zanimivo, je to da so bili clani skupine Radiohead na dknjigo no logo tako navduseni, da so svoj 5 album Kid A izdali v tajnosti-v nevednosti medijev in se podAli na nesponzorirano in ne oglasevano turrrrnejo po svetu in vendar je to postala do danes njihova najbolj prodajana plosca in meddrugim do kler jih niso po prometu prekosili Coldpleyi letos tudi najbolj prodajana plosca angleskega benda v ZDA.
zanimivo ni kaj
Z razvojem marketinga so se razvile tudi blagovne znamke. Njihova moč hitro narašča. Sprva naj bi stale za prepoznavnost in s tem ščitile kakovost produkta, a se je to z rastjo njene moči porušilo. Tako so danes blagovne znamke postale statusni simbol, kljub vprašljivosti kvalitete produkta, ki ga predstavljajo. Da so se znaki tekstilnih blagovni znamk začeli pojavljati zunaj, na oblačilu, me ne čudi, saj v svetu katerem živimo, kjer se izpostavljamo na vse možne načine in želimo biti vsi več kot dejansko smo, seveda to prikažemo tudi z oblačili. Zdi se mi primerljivo z dejstvom v porasti prodaje dragih avtomobilov. Nefunkcionalno je imeti super-športni avto, vendar jih na cesti vidimo mnogo, dejstvo pa je, da približno vsi poznamo njihovo ceno…
Da blagovne znamke pridobivajo na moči ne moremo vplivati, lahko pa to sprejmemo kot dejstvo in to izkoristimo v poklicu ki ga opravljamo, saj tudi cena njene podobe raste z njeno močjo. Kvaliteto pa branimo s svojo blagovno znamko, lastnim imenom ali podjetjem za katerega delamo.
Blagovne znamke osvajajo svet. Danes je prišel razvoj že tako daleč, da če si slaven in nimaš svoje znamke, že skoraj nič ne veljaš. Bolj pomembno postaja "koga" nosiš, kot kdo si!
Zanimivi pa se mi zdijo naši lokalni frajerji z novimi svetlečimi avtomobili, ki jih peljejo enkrat na mesec(ko dobijo plačo al pa še slabš-socialno) na ogled. Večkrat pažal ne gre, ker je bencin tolk drag.
Znamčenje je iz preprostega "poimenovanja" izdelka preraslo v stil življenja. Kvaliteta je pomembna, a kaj ko velikokrat pretehta ime. Zato je uspeh treba graditi s kvalitetnimi izdelki, ki nato prerastejo v ime. Ko enkrat dosežeš to stopnjo pa zmagaš. Sam enim je na žalost to čist dovolj in se potem ne ukvarjajo več z ohranjanjem
kvalitetea.
Post a Comment