Monday, November 13, 2006

Douglas Kelner, »Media spectacle«

Razmišlja : Maja Slavec

Nekoč je bilo kronanje Kralja deležno besede spektakel, danes spektakularna Breatney Spears, poljubi kraljico spektakla Madonno na podelitvi Mtv nagrad.

Po mnenju teoretika Guya Deborda je koncept spektakelske družbe zgrajen na kulturnih fenomenih, ki se stapljajo z družbo in jo nadzirajo ter delajo prilagodljivo. Spektakelska družba funkcionira predvsem na potrošnji in užitku, uslugah ter zabavi, ki jo vodijo oglaševalske kampanje in komercializirana medijska kultura. Vrhunec je dosežen, ko je delovanje posameznika vodeno v smeri potrošnje, ki je grajena na principu hipnotičnega spektakla.

Kelner predstavi specifično spektakelsko produkcijo in njegovo funkcijo v današnjem času. Za konkurenčnost na tržišču si podjetja prisvajajo ikone iz sveta zabave in kulture. Pojavnost podjetja na tržišču se prepleta z vsakdanjim življenjem posameznika, spremlja ga na internetu, v službi, med prostim časom... Ko so vse pore našega življenja prežete s tem komercialnim zastrupljanjem se niti ne zavedamo, da smo postali del te umazane igre. Šopingiranje temelji na izkustvu in užitku, to ni več potreba iz nuje ampak iz užitka. Metoda prepričevanja sega v mladost potrošnikov, kjer njihovi idoli iz sveta glasbe, filma in risank prodajajo razno razne izdelke na zabaven način. S tem korporacije pridobivajo na manipulativni moči, kar pomeni ubogljivost in pasivnost množice potrošnikov. ( primer: vsakoletnih modnih smernic)

Spektakel se zajeda na vsa kulturna področja današnjega časa. V filmski dinustriji se uporablja metoda product placmenta, na televiziji je politika oddaj nastavljena v smislu promocije, naj si bo to politika, šport, glasba, reality show, otroške, kuharske oddaje, vroče novice, škandali... Spektakel računalniških igric in terorja najstnike zasvaja z imunostjo nad resničnimi dogodki današnjega časa. Moda, kraljica spektakla nadzira potrošnike s hitrim tempom jim diktira kaj je in, in kaj je out, zvezdniki pa postajajo privilegiranci kateri nosijo izbrane modne dobrine. Pomembnost modnega izgleda se prepleta z identiteto posameznika in ga usmerja. Svet umetnosti prežema spektakel potrošništva v tej smeri, da se pojavljajo razstave oblačil, motorjev, komercialnih dobrin, v arhitekturi se bohoti ponos korporacij. Vse to za prepričevanje potrošnika, da je tako edino prav in normalno.

Spektakelsko oglaševanje se poslužuje metod ironičnosti, humorja, coola, erotike, glamurja, eksotičnosti, izrabljanja čustev za promocijo navadnih vsakdanjih izdelkov, ki nam ob nakupu vsiljujejo podobo statusa same znamke.

Dejansko je spektakel, ki je nekoč veljal za privilegij cesarjev in kraljev s katerim so si podrejali množice, izgubil na enkratnosti in izjemnosti. Današnja definicija spektakla je del vsakdanjega življenja potrošniške družbe.

Del soustvarjanja spektakelske podobe se tiče tudi oblikovalcev, menim, da je odgovornost te stroke izjemnega pomena. Ne sodelovati v tem procesu nas vrže iz igre dobička in prepoznavnosti. Zato je odločitev posameznika ali bo sodeloval v tej umazani igri ali pa jo gledal od strani in ostal zvest svojim prepričanjem. Problem, ki se poraja je v vsebini, ki se okiti z spektakelskim principom in ne v samem spektaklu.

3 comments:

Andreja Goetz said...

borba za dobiček, konkurenca na tržišču silijo ponudnike in posledično oglaševalce da oglašujejo spektakularno. vse je naj, vse to rabiš in tudi palčka za ušesa ti lahko spremeni življenje. ampak potem pride na tržišče en sprej, ki pravi, da palčka za ušesa ni več dobra in da raje uporabljaj sprej, ki kar stopi ušesno maslo. potem- včasih smo si umivali zobe zdaj si je treba pa še jezik.
gre za borbo izdelkov in seveda je treba preglasiti konkurenco. kako to narediš? tako da rečeš da je tvoje oh in sploh boljše od tistega drugega. pomojem je to čisto normalen del trgovanja. samo včasih se je to dogajal na sejmih, zdaj pa se tudi na oglasnih panojih, tv oglasih, internetu... če dobro prisluhnete oglasnim panojem lahko slišite kaj vam vsak zase pravi, lahko pa zajamete vse to kot nek barvni vrvež. na tv lahko med oglasi preprosto daš na mute.lahko spektakelske oglase jemlješ kot motenje vizualnega miru, onesnaževanje vizualnega okolja, lahko pa jih enostavno? ignoriraš. opazim da veliko ljudi ne opazi oglasov ob cestah, seveda dokler ni na panoju dekolte ali z debelo in na veliko napis ..SEKSATE...?(kaj pa piše tisto pred in po večina spregleda). ja dokler bo vžgalo pol seveda se bodo tega posluževal. potem smo že pri vizualni pismenosti, ki se nanaša na kritično oko in pa stopnjo izobraženosti. nekateri(večina)se bi in se bodo zadovoljili s spektaklom, ker je nasiten in hitro prebavljiv drugi pa preberejo drobni tisk.
spektakel je votel, notri ga pa nič ni. spektakel se sam hvali.

Samo Ačko said...

"ampak potem pride na tržišče en sprej, ki pravi, da palčka za ušesa ni več dobra"

Pred nekaj leti sem bil presenečen, da je kratica HI-FI (high fidelity), ko se je pojavila, pomenila glasbene sisteme najvišje zvočne kvalitete. Nato sem se zazrl v svoj kasetnik, čigar zvočniki so bili slabši od današnjih računalniških.
Industrija si je pojem za kvaliteto prisvojila in ga uporabila kot indosirano "blagovno znamko" svoji, ne glede na kvaliteto. Tako so bili izdelki bolj cool in so se bolje prodajali. Podjetja, ki so se etično temu izogibala, so prodala manj.
Pred leti so avdiofili, da bi ločili gnilo od odličnega skovali izraz HI-END. Standarde so k sreči postavili tako visoko in o tem ne razpravljali preveč, da izraz danes še drži svoj status. Zdi se, da so časi toliko drugačni, da pravzaprav izraz HI-FI ali HI-END ne pomenijo veliko. Kdo ve, kaj bi se zgodilo, če bi znova šteli. Kako zaboga bi potem poimenovali avdiofilske naprave? HIGHER-END? SPACE-END? INCREDIBLE-FI?
Pogoltnost podjetij vodi v inflacijo ... imen. Ok, ciljam seveda na inflacijo kvalitete.
Ampak tukaj še nekak gre. Ko pride do SUPERINCREDIBLEHIGHERSUPERIORSOUND-FI, potem se po običajni logiki obrne ploščo in reče "TRUE SOUND" ali "NATURAL" ali kaj podobnega. In spet gre znova.

Ciljam pa na čisto nekaj drugega. Na besedo art. Nadaljevanje si pišite sami. :)

Samo Ačko said...

Aja. Britney Spears je "artist". Kaj pa je potem bila Maria Callas? Boginja?